Tiskane izdaje
Resnična demokracija zahteva več kot nekaj strank in redne volitve.
Resnična demokracija zahteva rehabilitacijo politike. Politika ni kurba. Politika je proces upravljanja države, tako kot je pilotiranje proces upravljanja letala. Od pilotov pričakujemo ustrezno usposobljenost, izkušnje, psihofizično kondicijo in treznost in ni razloga, da bi pri upravljanju države ravnali drugače. Svojih predstavnikov ne moremo izbirati le iz razočaranja in jeze ter želje, da nekomu pokažemo sredinec. Negativna selekcija vodi v diskreditacijo politike kot poklica, v vladavino povprečnežev, v neprestano frustrirano iskanje novih obrazov in novih mesij.
Demokracija zahteva kredibilen in učinkovit parlament. Ta je predvsem odvisen od kredibilnosti in sposobnosti ljudi, ki jih vanj izvolimo. A dodal bi še dve stvari. Prvič, ne strinjam se s fetišizacijo referenduma kot najvišje oblike demokracije. Neposredna demokracija ima svoje mesto in legitimnost, a njena inflacija slabi parlament, ljudem pa ponuja iluzijo vpliva, za katero se prepogosto skriva manipulacija in poskus izigravanja volilnih neuspehov. V letu 2041 nam zato želim čim manj referendumov.
Drugič, verjamem v pomen in moč tehnologije in upam, da bo leta 2014 Slovenija visoko razvita tehnološka družba. A arabska pomlad je pokazala, da lahko tvitnemo revolucijo, ne moremo pa tvitati institucij. Verjamem, da bo leta 2041 demokracija še vedno potrebovala volitve, volivce in parlament, ne le štetja všečkov na družbenih omrežjih.
Manj burkaštva in več idej
Resnična demokracija zahteva integriteto in politično kulturo. Obe sta v veliki meri odvisni od subjektivne volje posameznikov, a ne smeta biti prepuščeni le njim. Integriteta in politična kultura zahtevata učinkovit sistem nadzora, ki deviacije odkriva in sankcionira. Potrebujeta ustrezno zakonodajo in učinkovite in verodostojne institucije, ki nimajo le moralne avtoritete, ampak tudi zobe.
Resnična demokracija zahteva manj ideologije, manj političnega burkaštva in več idej. Zahteva politične stranke s političnimi programi, ne le platform za promocijo individualnih interesov in egocentričnih ambicij posameznikov. Zahteva vsebino, jasna, odločna stališča in vrednostno opredeljevanje do družbenih izzivov in dilem.
Vzpostavitve integritete, politične kulture in zaupanja v institucije države ne bo brez rehabilitacije zaupanja v pravosodje. V Sloveniji smo prišli do točke, ko sodstvo zapuščajo tudi sodniki. Politična diskvalifikacija poklica in institucije je tako učinkovita, da trenutno ni kandidatov za predsednika Vrhovnega sodišča. To mora biti vzrok za preplah.
Resnična demokracija potrebuje svobodne in neodvisne medije, ki brez neprimernih ekonomskih, političnih in drugih vplivov in pritiskov opravljajo svoje poslanstvo. V Sloveniji v novinarskem poklicu prevladuje prekarnost, lastniška struktura medijev je netransparentna, zmerjanje novinarjev je postalo del mainstreamovskega političnega diskurza, z javno televizijo pa delamo – naj ostanem vljuden – ne ravno lepo. Kaj to pomeni za učinkovit nadzor in obrambo pred nesposobnostjo in zlorabo oblasti, za zaupanje ljudi in za demokracijo, presodite sami.
Resnična demokracija zahteva dosledno spoštovanje človekovih in manjšinskih pravic in političnih svoboščin. Alternativa resnični demokraciji je populistična, neliberalna demokracija – v rednih presledkih na volitvah potrjena prevlada večine, ki v imenu absolutne suverenosti nacije omejuje ali zavrača velik del človeških, političnih in socialnih pravic, kot tudi civilizacijskih in humanističnih dosežkov, na katerih je Evropa v zadnjih 70 letih gradila svojo varnost, sodelovanje in mir.
Resnična demokracija zahteva učinkovito in pravično socialno državo. Globalizacija je morda neizogiben in nezaustavljiv proces, a to ne velja za vse njene posledice. Priča smo globalizaciji pod diktatom kapitala, ki za sabo pušča na milijone obubožanih in vedno bolj besnih ljudi. Ta bes na eni strani pojasnjuje uspeh Trumpa, Hoferja in Marine Le Pen, na drugi strani pa hrani različne socialne in ekonomske utopije in demagogije, ki so morda dobronamerne, a znajo vseeno peljati tja, kamor pogosto peljejo z dobrimi nameni tlakovane poti.
Resnična demokracija potrebuje kulturo kot temelj družbene ustvarjalnosti, uspešnosti in svobode. Resnična demokracija se do kulture ne obnaša kot do fakultativnega privilegija samoplačniških entuziastov.
Resnična demokracija potrebuje odprto in tolerantno družbo, ki ne sprejema politike predsodkov, sovraštva in strahu. Potrebuje solidarnost in zavedanje, da živimo skupaj in da smo odvisni drug od drugega.
Kritično in odločno
Resnična demokracija zavrača nacionalizem, a potrebuje samozavest.
V letu 2041 si želim državo, ki bo znala preseči zbeganost in kimavstvo v odnosu do sveta, ki nas obkroža. Kot prepričan Evropejec si želim Slovenijo, ki bo znala biti kritična in odločna v odnosu do Evrope. Želim si Slovenijo, ki bo navkljub svoji relativni majhnosti želela in uspela definirati in uveljavljati svoje interese – ne le z Evropsko unijo, ampak tudi znotraj nje. Evropski projekt je preveč pomemben, da bi njegovo kritiko in reformo prepustili zgolj protievropskim populistom, demagogom in nacionalistom.
V letih do 2041 si želim politiko, ki bo želela in ji bo uspelo braniti socialne, gospodarske, okoljske in druge interese Slovenije in njenih državljanov. Želim si politike, ki bo temeljila na jasno opredeljenih vrednotah in načelih in ki bo ta načela tudi dosledno uveljavljala. Slovenija je premajhna, da bi mednarodno prepoznavnost in vpliv gradila na argumentu moči, spoštovanje in upoštevanje lahko dosežemo le z močjo argumenta, z močjo kredibilnosti in integritete.
Za državo, v kateri bi si želel živeti, je seveda potrebno precej več kot nekaj na hitro natresenih idej. Kot sem priznal na začetku, nimam vseh odgovorov. Kakšna bo Slovenija leta 2041, ne vem, lahko pa vam obljubim, da na volitvah ne bo Stranke Matjaža Grudna.
***
Prispevek je osebno mnenje avtorja
***
