Tiskane izdaje
Osvoboditev in združitev
Petindvajsetega maja države Afrike vsako leto obeležujejo spomin na svojo osvoboditev in združevanje. Pred 54 leti je bila v Adis Abebi ustanovljena Organizacija afriške enotnosti (OAU), ki se je kasneje (leta 2002) preimenovala v Afriško unijo (AU). Polstoletna starost ustanovnega zbora OAU, ki je sledil uporu zoper kolonialno oblast, izpričuje razvojni zaostanek Afrike v primerjavi z Evropo. Tej zmagi za začetek afriškega napredka je sledila dolgotrajna borba zoper režim apartheida v Južni Afriki. Konferenca Dan Afrike se simbolično pridružuje obeleževanju spomina na osvoboditev in združitev narodov Afrike (le Kraljevina Maroko ni hotela sprejeti članstva v AU).
Pred AU so še mnoge naloge. Med poglavitne sodijo zlasti preseganje medetničnih in medverskih spopadov ter terorizma na severu, v osrčju in na vzhodu Afrike, pregon korupcije na državnih ravneh ob sočasnem dvigu izobrazbene ravni prebivalstva. Izmed 55 držav Afrike se je le šestim uspelo iztrgati iz nerazvitosti.
Mnoge še vedno sodijo med najmanj razvite države sveta; med njimi je 30 odstotkov takšnih, ki dosegajo zgolj en ameriški dolar dnevno na prebivalca. To so države z največjo nepismenostjo oz. najnižjo ravnjo izobrazbe. Izobrazba je ključen dejavnik razvoja. Zato je vsaka finančna pomoč, ki zanemarja izobrazbeno raven, brez pričakovanih učinkov in denar, ki si ga prisvajajo grabežljivi posamezniki.
Ob tem naj omenim znane pristope razvitih držav v njihovi politiki sprejemanja migrantov pod pogojem, da so izobraženi ali izraziti talenti v domačem šolskem okolju. Takšni pristopi uničujejo razvojne možnosti držav Afrike in si prisvajajo njihov človeški kapital za svoj lasten razvoj. Razvojna pomoč je pogosto povezana z izpolnjevanjem številnih pogojev. Tako so izvajalci projekta pri nekaterih le podjetja iz države donatorke. Sredstva, dana kot pomoč, se tako vedno vračajo k tistemu, ki »pomoč« daje.
To so osrednja razvojna vprašanja prihodnjih odnosov med EU in Afriko. Bila so podmena programov in okroglih miz vseh dosedanjih konferenc Dneva Afrike. Drugi dan teh konferenc je bil namenjen spoznavanju skupnih interesov na področju gospodarstev Slovenije in držav Afrike. Ta cilj je bil vedno podrejen poglavitnemu: najti in razvijati skupni približek v vsestranskih interesih med Slovenijo, kot državo članico EU, in državami Afrike. Slovenija nima zgodovinskega dolga zaradi zasužnjevanja in kolonialnega izkoriščanja. Zato ima moralno pravico opozarjati na nesprejemljivost ohranjanja ostankov preteklih praks na tem kontinentu.
Odnosi med Slovenijo in Afriko so na začetku
Pretekle konference so doslej že obravnavale nekatera od naštetih vprašanj. Prva konferenca (2012) je imela najširši vsebinski okvir. Zajela je celoto odnosov med državami Afrike in Slovenije. Iskala je odgovor, do kod smo prišli in kje začeti z novimi pobudami na področjih kulture, izobraževanja in znanosti. Iskala je odgovor, zakaj so ekonomski odnosi z gospodarstvi Afrike ostali nerazviti in kaj lahko Slovenija kot članica EU postori za razvitejši odnos Evrope do Afrike.
Pretežna pozornost programa tretje konference je bila usmerjena k ljudem – prebivalcem Afrike. Osrednje teme so bile vlaganje v ljudi: razvoj človeških virov in človeškega kapitala, civilna registracija prebivalstva kot pogoj za odgovorno upravljanje migracij.
Že tedaj je konferenca opozorila na resnost naraščajočega migracijskega pritiska afriškega prebivalstva na Evropo. Globalizacija kot svetovni proces spreminja pretekla pravila in stanja v svetu. Prost pretok prebivalstva v EU vnaša tudi v širša okolja zahtevo po večji svobodi prehajanja meja. Vse konference doslej so ocenile ostro zamejeno migracijsko in z njo povezano vizumsko politiko EU za nesprejemljivo in za oviro, ki onemogoča razvoj gospodarskih in drugih odnosov.
Četrta konferenca (2015) je izpostavila dejstvo in pomen multikulturnosti, večjezičnosti, medkulturnega in medverskega dialoga kot sredstvo za spodbujanje razvoja in doseganje stabilnosti tako v Afriki kot v Evropi. V razpravi je bil potrjen pomen odprtega dialoga, utemeljen na skupnih vrednotah in medsebojnem spoštovanju. Politični in gospodarski razvoj na omenjenih izhodiščih državam Afrike omogoča, da v nekaj desetletjih prerase v pomembno silo svetovnega gospodarstva. Zato je izjemnega pomena, da že danes spoznamo in upoštevamo ta razvojni potenciali Afrike. Afrika ni le naše evropsko sosedstvo, temveč tudi kontinent naše prihodnosti.
Pretekla blagovna menjava Slovenije z Afriko je dosegala le 1,1 odstotka njene skupne menjave. Delež slovenskih tujih naložb v Afriki pa jo presega in je konec leta 2014 dosegal 4,1 odstotka vseh naložb v tujini. Ob vse večji vlogi gospodarske diplomacije za krepitev gospodarskih odnosov s svetom pa ni mogoče mimo dejstva, da imamo na tem kontinentu le diplomatsko predstavništvo v Egiptu (od 2002). V letošnjem letu naj bi Slovenija odprla še veleposlaništvo v Maroku, leto za tem pa tudi v ZR Tanzaniji. Učinkovita diplomatska mreža na tem kontinentu bi zahtevala vsaj še dve predstavništvi, eno na zahodu ter drugo v Južni Afriki. Šele s tem bi slovensko gospodarstvo imelo pogoje za prodornejši nastop na tem tržišču.
Lanska konferenca se je spoprijela s tremi tematskimi področji: demografska gibanja ter razvoj mest in podeželja, regionalno povezovanje in gospodarsko sodelovanje v Afriki, tretji sklop so bili obeti in izzivi sodelovanja Slovenije z Afriko. Utrdila je prepričanje, da morata Evropa in Afrika zaradi sosedstva nenehno prilagajati svoje partnerstvo novim razmeram in gibanjem v svetu. Ob migracijskih in varnostnih grožnjah, ki zadevajo razvoj obeh celin, je treba nenehno dograjevati na lizbonskem vrhu (leta 2007) sklenjeno partnerstvo. Potrebno je skupno reševanje aktualnih svetovnih vprašanj, kot so podnebne razmere, energetika, varovanje okolja, človekove pravice in drugo. Pri tem sta vzajemnost in medsebojno razumevanje izjemnega pomena.
Šesta konferenca bo vrh dosedanjih prizadevanj
Letošnja, šesta konferenca bo vrh vseh dosedanjih. Število prijavljenih udeležencev iz Afrike je štirikrat večje. Zato bo konferenca prestavljena na novo lokacijo – v Kongresni center Brdo. Tudi vsebinski okvir konference in načrtovani paneli zadevajo najaktualnejša vprašanja obojestranskega interesa. Osrednja razprava bo položaj mladih in njihove razvojne perspektive.
Afrika je celina z najmlajšim prebivalstvom. Po napovedih demografov se bo število njenih prebivalcev iz ene milijarde do leta 2063 povečalo na tri. Med njenim prebivalstvom je več kot 30 odstotkov starih od 15 do 24 let. Razvoj vedno sloni na ljudeh, zato so mladi gonilo afriškega razvoja. Čeprav se izhodiščni pogoji zelo razlikujejo, so na obeh celinah trendi glede socialne varnosti mladih podobni. Mladi se spoprijemajo z veliko brezposelnostjo, podzaposlenostjo in prekarnimi oblikami dela; za mlade je premalo priložnosti.
Niti nadpovprečna gospodarska rast ob demografski ekspanziji ne bo zmogla zadostiti zahtevam po ustreznem številu delovnih mest. V prihodnosti bo odpiranje novih delovnih mest pod vplivom zabrisane meje med fizičnim, digitalnim in biološkim okoljem. Vpliv trendov digitalizacije, robotizacije in drugih bo tudi v Afriki vplival na zmanjševanje števila delovnih mest. Na obeh kontinentih bo izpostavljal zahtevo po novih sistemskih ureditvah, ki ne bodo siromašile, ampak bogatile naša življenja.
Tako kot Evropa si bo tudi Afrika morala zastaviti vprašanje večjega vpliva mladih v procesih upravljanja in za njihovo vključenost v iskanje razvojnih odgovorov za prihodnost. V državah in njihovih povezavah ter zvezah mora biti več prostora za udeležbo mladih, za njihove pobude, za varovanje človekovih pravic in svobode izražanja. V odnosih med EU in Afriko morajo biti mladi središče pozornosti.
Enakopravno sodelovanje
Zaključna razprava na šesti konferenci bo usmerjena k skupnim izzivom in k skupni viziji razvoja Evrope in Afrike. V Evropi se krepi zavest, da je odgovornost za nove izzive skupna. Uresničevati jo je mogoče le ob enakopravnem sodelovanju. Deseta obletnica 2. vrha EU-Afrika v Lizboni, na katerem sta bila sprejeta skupna strategija in akcijski načrt, bo primeren trenutek za oceno prehojene poti in zaris novih usmeritev.
Sodobni razvojni procesi – povečevanje razlik med ljudmi in razlik v regionalnem razvoju severa in juga – zahtevajo ukrepanje. Štiri mednarodne konference so v zadnjih letih obravnavale te in druge izzive (Vrh OZN o trajnostnem razvoju, Podnebna konferenca v Parizu, Srečanje za učinkovito razvojno sodelovanje v Meksiku in Konferenca o financiranju za razvoj v Adis Abebi).
V panelni razpravi bodo ocenjena pretekla prizadevanja glede uresničevanja sprejetih zavez. Z doslednim uresničevanjem petih ciljev trajnostnega razvoja: ljudje, zemlja, blaginja, mir in partnerstvo, ki potrjujejo univerzalnost v podpori vodilnemu načelu »nikogar ne bomo pustili zadaj«, je uresničljiva le s prizadevanji vseh.
V tem letu mednarodna skupnost Afriki namenja veliko pozornosti. To potrjujejo dnevni redi zasedanja G7 maja in G20 junija. Novembra pa bo v Slonokoščeni obali potekal Vrh EU-Afrika. Vsa srečanja bodo prenovila dosedanje usmeritve za tesnejše sodelovanje ter graditev tesnejšega političnega in gospodarskega partnerstva med kontinentoma.
––––––
Prispevek je mnenje avtorja
