Tiskane izdaje
Digitalne tehnologije so temeljito spremenile naš način življenja, naše navade, potrebe in povpraševanje. Več kot polovica Evropejcev danes za dostop do spleta uporablja pametne telefone, tablične ali prenosne računalnike. Ta delež je med mladimi še večji. Spreminja se tudi način mišljenja. Danes 22 odstotkov Evropejcev meni, da so nezakoniti prenosi vsebin sprejemljivi, če v njihovi državi ne obstaja nobena zakonita možnost. Za zakonite vsebine pa so pripravljeni plačati in se tega vse bolj poslužujejo.
V Sloveniji 19 odstotkov prebivalcev, ki si na spletu ogleduje filme, nanizanke in druge videoposnetke, spletno storitev plača z naročilom ali pa s posameznim nakupom in izposojo; 23 odstotkov Slovencev, ki še nimajo naročnine za dostop do filmov, nanizank in drugih digitalnih vsebin pa meni, da je možnost uporabe tovrstnih storitev na potovanju po EU pomemben dejavnik pri odločitvi o naročanju na določeno storitev.
Trg za zakonito dostopne vsebine bi se lahko močno razširil in na tem področju obstaja pomembna čezmejna dimenzija.
Težava je, da je evropska zakonodaja o avtorskih pravicah ostala nespremenjena od njene vzpostavitve pred 15 leti, ko se je digitalna revolucija šele začenjala. Številni vidiki so zastareli, oddaljeni od realnosti.
Končni cilj je
Naša reforma bi morala zajemati uravnotežena in ciljno usmerjena pravila, ki ljudem omogočajo boljši dostop do kulturnih vsebin, ki si jih želijo, in hkrati nagrajujejo ustvarjalce in tiste, ki vlagajo v njihovo produkcijo. Naš končni cilj je posodobitev pravil, da bi evropski kulturi pomagali doseči širšo javnost ter da bi spodbudili kulturno raznolikost in ustvarili več priložnosti za ustvarjalce.
Pred sedmimi meseci smo predstavili strategijo za vzpostavitev enotnega digitalnega trga, zdaj pa je čas za ukrepanje. Evropska komisija bo danes objavila prvi zakonodajni predlog o avtorskih pravicah. Njegov namen je, da lahko osebe, ki v določeni državi EU plačajo za storitve spletnih vsebin, kot so e-knjige, glasba, igre, filmi, TV-nanizanke in športne vsebine, te storitve uporabljajo tudi, ko potujejo v drugo državo EU. To danes pogosto ni mogoče. Govorimo o novi evropski pravici čezmejne prenosljivosti storitev spletnih vsebin.
Ta bo resnično velika sprememba, tako kot odločitev o odpravi stroškov gostovanja. Želimo, da bi bili Evropejci teh koristi deležni do leta 2017. Potrebno bo hitro ukrepanje skupaj s partnerji, ki sodelujejo pri odločanju: evropskim parlamentom in državami članicami v svetu EU.
Danes bomo prav tako predstavili politični načrt, ki določa usmeritev za preostali del načrtovane reforme področja avtorskih pravic. Naslednje predloge bomo predstavili spomladi 2016. Ti bodo obravnavali čezmejne vidike in vključevali pobude za podporo ključnim sektorjem, kot sta sektorja izobraževanja in raziskav, pri uporabi avtorsko zaščitenih vsebin, kar je bistveno za prihodnost Evrope.
Nočemo spremeniti
Želimo tudi pravičnejše pogoje pri spletni uporabi del za njihove ustvarjalce ali tiste, ki vlagajo v ustvarjanje. Poiskali bomo najboljše rešitve za doseganje tega cilja.
Vemo, da so nekateri zaskrbljeni zaradi te reforme; na primer filmski ustvarjalci, ki hočejo ohraniti svoj poslovni model za ustvarjanje filmov, ki temelji predvsem na teritorialnosti pravic. Toda: ne želimo spremeniti stvari, ki delujejo, in ne želimo uvesti vseevropskih licenc. Razpravljali smo z ustvarjalci in vsemi, ki jih zanimajo ta vprašanja, da bi dosegli uravnotežen pristop in zagotovili, da bo področje avtorskih pravic še naprej spodbujalo kulturno ustvarjanje v digitalni dobi. Zdaj je bolj kot kdajkoli prej pomembno, da ustvarimo ustrezno okolje, ki bo Evropejcem omogočalo, da odkrijejo kulturo in uživajo v njej na nove digitalne načine.
––––––––––
Prispevek je mnenje avtorjev
Gostujoči peresi
Andrus Ansip
podpredsednik evropske komisije (enotni digitalni trg)
Günther H. Oettinger
evropski komisar (digitalno gospodarstvo in družba)
