Tiskane izdaje
»Kako lahko uskladim zasebno in poklicno življenje?« Vsi starši in skrbniki se s tem ključnim vprašanjem ubadajo vsaj enkrat v karieri. To še zlasti velja za ženske. Še vedno je za žensko bolj verjetno kot za moškega, da ostane doma in skrbi za otroke ali starejše sorodnike. Leta 2015 je bila v EU stopnja zaposlenosti žensk 11,6 odstotne točke nižja od stopnje zaposlenosti moških. Stopnja zaposlenosti žensk z enim otrokom, mlajšim od 6 let, je bila še za 8,8 odstotne točke nižja kot pri ženskah brez malih otrok, tretjina žensk pa je delala s krajšim delovnim časom, medtem ko je delež moških s krajšim delovnim časom znašal manj kot desetino.
Hkrati so ženske v EU vse bolje usposobljene in med univerzitetnimi diplomanti je več žensk kot moških. Poleg tega se vse evropske države ubadajo s staranjem prebivalstva in zmanjševanjem števila zaposlenih. V imenu pravičnosti in potreb gospodarstva moramo tako ženskam kot moškim, tj. vsem zaposlenim staršem in skrbnikom, olajšati usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja. Omogočiti jim želimo več izbire in prožnosti, da se lažje organizirajo. Več žensk na trgu dela bo dobrodošlo za vse. Koristilo bo podjetjem, ki bodo lahko privabila in obdržala nadarjene in motivirane delavce, poleg tega pa bo pripomoglo k zmanjšanju tveganja revščine za ženske, saj bo pomagalo zmanjšati razlike v pokojninah med spoloma. V Evropi ženske danes prejemajo za 40 odstotkov nižje pokojnine kot moški.
Svet dela se spreminja in pogosto v tem vidimo predvsem izziv. Vendar pomislimo tudi na priložnosti: na primer, digitalizacija ustvarja nove možnosti za delo na daljavo in prožne urnike. S predlogom za izboljšanje usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja želimo izkoristiti ta razvoj in spodbujati prožno ureditev dela. Državam članicam želimo poleg tega pomagati do večje kakovosti, razpoložljivosti in cenovne dostopnosti storitev otroškega varstva in dolgotrajne oskrbe.
Predlagamo tudi boljše standarde za starševski dopust in pravila EU o očetovskem dopustu, da bi očetje po rojstvu otroka dobili vsaj deset prostih dni. V obeh primerih bi moralo biti nadomestilo enako nadomestilu za odsotnost z dela zaradi bolezni. Nova pravila bodo zaposlenim staršem in skrbnikom zagotovila tudi, da lahko na leto vzamejo vsaj pet dni odsotnosti z dela za varstvo otrok oz. bolnih sorodnikov, in to z nadomestilom vsaj na ravni nadomestila za odsotnost z dela zaradi bolezni. Družinam smo se odločili omogočiti prožnejše razporejanje dopustov, da ne bomo le olajšali življenja zaposlenim staršem in skrbnikom, temveč dosegli tudi boljšo delitev obveznosti oskrbe.
Boljše ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem ni dobro le za družine, temveč prinaša tudi številne druge prednosti. Večja enakost spolov na trgu dela in boljše izkoriščanje vseh razpoložljivih talentov bosta koristila podjetjem, državam članicam in gospodarstvu kot celoti. Če ženskam ne bo več treba prevzemati nesorazmernega deleža bremena oskrbe, se bo zmanjšala vsakoletna gospodarska izguba v višini 370 milijard evrov, ki nastaja zaradi razlik v zaposlenosti med spoloma. Prepričani smo, da lahko ob tesnem sodelovanju z državami članicami, socialnimi partnerji in deležniki dejansko izboljšamo vsakdanje življenje mnogih zaposlenih staršev in skrbnikov.
***
Prispevek je mnenje avtoric
