Covid-19: naključje, nujnost ali usoda

Ali je covid-19 naključje, nujnost ali usoda v naravi? Smrtnost pri španski gripi leta 1918 je bila 2,5-odstotna in je povzročila okoli 50 milijonov žrtev. Pri enakem odstotku smrtnosti bi danes umrlo okoli 190 milijonov ljudi. Virologi so že dolgo časa napovedovali, da nas prej ali slej čaka usoda, da se bomo srečali z izbruhom močno nalezljivega virusa, za katerega ne bomo imeli zdravila.

Evolucijski biologi ugotavljajo, da je izbruh epidemije ali pandemije virusa nujnost narave. Virusi mutirajo, postajajo vse odpornejši in agresivni ter prehajajo z živali na človeka. Ko se gostota populacije neke vrste zelo poveča, se v naravi pojavijo mehanizmi, ki takšno rast ustavijo. Ali to velja tudi za človeka, ki ga bo zdesetkal kakšen virus, medsebojna vojna ali degradirano okolje?


 

Naključje

Naše vesolje naj bi nastalo z velikim pokom pred 13,8 milijarde leti. Vprašanje, ki ostaja nerešeno, pa je: »Zakaj ali kako se je zgodil veliki pok?« Teoretični fizik in kozmolog Lawrence Krauss dopušča možnost, da je veliki pok pravzaprav nastal iz niča. Nastal naj bi zaradi kvantne fluktuacije praznega prostora. Torej naključno, slučajno. Njegova hipoteza temelji na najsodobnejših znanstvenih spoznanjih in ni v nasprotju z nobenim fizikalnim zakonom. Torej, celoten nastanek sveta naj bi bilo naključje. Znanost za zdaj še nima boljšega odgovora na vprašanje, kako je prišlo do velikega poka.

Ob velikem poku so nastajali delci materije in antimaterije. Zaradi simetrije naj bi nastalo toliko materije kot antimaterije. Ko materija in antimaterija prideta v stik, se delci anihilirajo, to je izničijo, in nastane svetloba, torej zgolj energija. Zato naj bi že v nekaj trenutkih po eksploziji velikega poka ostala le energija. Seveda le, če je materije in antimaterije natanko enako. Zgodilo pa se je, da je nastalo slučajno nekoliko več delcev kot antidelcev. Na milijardo nastalih delcev in antidelcev je nastal slučajno en delec več kot antidelec. Razlage za ta delec viška znanost še nima. Ali to morda kaže, da je naš celotni svet materije naključje?

Vsi atomi, vse zvezde in planeti, vse, kar vidimo, torej vsa materija morda obstaja naključno. Znanstveniki znajo matematično pokazati, da takšna naključja v naravi niso v nasprotju z naravnimi zakoni. Lahko pa se odločimo in verjamemo, da vse to ureja neka višja sila. V vsakem primeru pa smo vsi veseli, na svoj način tudi virusi, da ta svet obstaja in da imamo materijo, naj si bo po naključju ali karkoli je že bilo vzrok za njen nastanek.

Eden od znanih dogodkov v naravi je padec velikega kometa na Zemljo pred približno 65 milijoni let. Posledica tega naključja, da sta se Zemlja in komet znašla na isti tirnici ob istem času, je bilo izumrtje dinozavrov in še 75 odstotkov takrat živečih vrst. Evolucijski biologi razlagajo, da je prav to naključje omogočilo razvoj sesalcev in na koncu človeka. Čeprav pojav virusa covid-19 morda ni podobno naključje kot padec kometa, je verjetno naključje, če se z virusom znajdemo na isti tirnici ob istem času in se z njim okužimo. Z ukrepi poskušamo verjetnost za tako naključje zmanjšati.


 

Nujnost

Vemo, da so težji atomi nastajali milijarde let po velikem poku v zvezdah, ki so eksplodirale in pri tem v vesolje izvrgle težje atome, med njimi tudi ogljik. Človeka fascinirajo spojine z ogljikom zato, ker imajo ogljikovi atomi zelo veliko sposobnost vezati se med seboj in z drugimi atomi v zapletenejše strukture. Nekatere kompleksne ogljikove spojine pa nas še posebno presenečajo, saj naključno zrastejo v organske spojine. Ta proces spontanega večanja kompleksnosti spojin sta že pred skoraj 70 leti dokazala Stanley Miller in Harold Urey, ki sta poskušala ustvariti živo materijo v laboratoriju. V zaprti posodi sta ustvarila podobne razmere, kakršne naj bi bile na Zemlji pred štirimi milijardami let. Vodno raztopino metana, dušika in amonijaka sta grela ter v hlapih v posodi sprožala razelektritve. V nekaj dneh so v njuni posodi samodejno nastale aminokisline, to so organske spojine, ki so gradniki žive materije.

Čeprav nista ustvarila življenja, sta s poskusom pokazala, da z naključnimi srečanji med atomi nastajajo vedno bolj kompleksne sestavine, vse do organskih spojin. S tem sta potrdila abiogenezo, to je teorijo o spontanem nastanku aminokislin, gradnikov življenja.

Znanstveniki se strinjajo, da je večanje kompleksnosti v naravi samodejno, da je to nujnost in lastnost narave, ki je morda botrovala nastanku življenja na Zemlji. Potem pa živi organizmi z evolucijo iščejo svoj življenjski prostor. Ali je pojav virusa sars-cov-2, ki povzroča bolezen covid-19, nujnost, ki je vgrajena v nagon po preživetju?




 

Usoda

Sars-cov-2 in njemu podobni koronavirusi se nam bodo v prihodnosti nujno dogajali. Kako se spopasti s to usodo? Ali bo človeštvu uspelo omejiti posledice tokratnega pohoda nevarnega virusa in preprečiti zdesetkanje? Ali bo nujnost preživetja človeka močnejša od nujnosti preživetja virusa? Ali bo v tem notranjem spopadu narave močnejša inteligenca in organizacija človeka ali množičnost in »iznajdljivost« neinteligentnega virusa?

Morda pa nas reši naključje, da bomo hitro našli cepivo ali zdravilo za covid-19, podobno kot je naključje omogočilo odkritje penicilina, inzulina, radioaktivnosti, saharina, srčnega spodbujevalnika in še veliko drugega. Do takrat pa ne prepustimo lastnega obolenja za covid-19 usodi, ampak si raje dobro umivajmo roke ter ponovno preberimo roman Alberta Camusa Kuga in se pri tem zamislimo.

***

Dr. Saša Prešern, raziskovalec.

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.