Delov vseved: Zakaj je nebo modro?

Ko sončeva svetloba prehaja skozi atmosfero, se razprši, nebo pa dobi svojo prepoznavno barvo.

Objavljeno
23. avgust 2013 20.12
afp TOPSHOTS-INDONESIA-TOURISM
Delo.si
Delo.si
Čudovito modro nebo je marsikomu zagotovo vir navdiha. A zakaj je modro? In nenazadnje, zakaj je sončni zahod rdeč? Če ste pri učnih urah naravoslovja sedeli na ušesih, je zdaj čas, da luknjasto znanje izpopolnite.

Vsega je krivo sonce oziroma njegova svetloba. Ta, kot vemo, potuje nemoteno - ker v vesolju ni atmosfere - proti Zemlji. Potuje, potuje, ... vse dokler v zemeljski atmosferi fotoni svetlobe ne trčijo ob molekule plina (predvsem kisik in dušik), ki pa svetlobo razpršijo.

Svetloba, ki jo sicer vidimo kot belo, sestavljajo množice barv: od rdeče, oranžne, rumene, zelene, modre, indigo do vijolične. Med njimi ima vsaka svojo valovno dolžino.

V smeri od rdeče proti vijolični se valovanje spreminja od daljših do krajših valovnih dolžin. Rdeča ima tako dolgo valovno dolžino, vijolična ali modra pa krajšo, zato se za kar desetkrat bolj razprši kot rdeča barva. Strokovno se to imenuje Rayleighevo sipanje.

Bela svetloba, ki gre skozi atmosfero oziroma njen plinski ovoj, se najbolje razprši v modrem območju spektra in zato vidimo nebo modro. Pri tem velja tudi, da je valovna dolžina modre barve večja od molekul plina, ki barvo razpršijo. Svetloba ostalih valovnih dolžin, denimo rdeče, se zato razprši mnogo slabše.

Ko sončna svetloba s kratko valovno dolžino prehaja skozi atmosfero, jo molekule plinov absorbirajo in razpršijo v modro barvo, sam žarek pa s približevanjem Zemlji postaja vedno bolj rdečkast (bel- rumen - oranžen - rdeč).

Sončni zahod vidimo zato rdeče, ker sončna svetloba prepotuje daljšo pot skozi atmosfero, kot če je sonce visoko na nebu. Ko smo jo sposobni videti, je modra barva že tako razpršena, da oko zazna le še rdeče-oranžno svetlobo (odsotnost modre barve v beli svetlobi). Sončni zahodi pa so bolj barviti od vzhodov, ker je zvečer zrak manj čist in je v zraku več delcev.

In še za konec. Vijolična ima sicer krajšo valovno dolžino kot modra in je torej najbolj razpršena bo nebu, a zakaj vidimo nebo modro in ne vijolično? Odgovor je precej enostaven: ker naše oči lažje zaznajo modro barvo oziroma ker UV spektra ne vidijo dobro.

Ampak včasih nam tudi ni treba vsega razumeti. Raje uživajmo ob igri barv.

***

Vabimo vas k sodelovanje. Pošljite nam vprašanje in mi bomo za vas poiskali odgovor. Upamo, da se bomo ob tem skupaj kar najbolj zabavali.

Vaša vprašanja, na katera bodo naši novinarji iskali odgovore, pošljite na: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.