Tiskane izdaje
Brez kakršnegakoli odlašanja je kot pogoj nujno najprej treba ugotoviti prave vzroke za družbeno in državno regresijo. Ni nikakršnega dvoma, da jih moramo iskati v politiki, ki se ni zavedala svojega poslanstva in odgovornosti, temveč se je skoraj izključno ukvarjala s tem, kako pridobiti oblast kot sredstvo za plenjenje.
Taka pot družbene regresije ni le povzročila ekonomsko-finančnega zloma, ampak je že prišla do družbenih korenin, do družbene biti in je že načela smisel družbe in države z razpadom političnega moralnega sistema.
Odnos med politiko,
Volivci pa so na parlamentarnih volitvah dali odločno nezaupnico celotni dosedanji politični garnituri in s svojimi glasovi SMC jasno povedali, da vidijo izhod za družbo in državo v reaktivaciji moralnih in etičnih vrednot in v pravni državi.
Prav taka ocena stanja, kakršno so izkazali volivci, je jasno povedala, da mora politika prenehati s politikantstvom in da mora postati družbeno odgovorna. Ta pa vedno izhaja iz družbe in države kot celote. Po metodološki strani mora upoštevati načelo od splošnega h konkretnemu.
Odgovorna politika mora tudi najprej pojasniti načela in temeljne pojme. Na primer zmeda okoli upokojencev, ki še delajo, je nastala zato, ker politika noče jasno povedati, ali so pokojnine tako imenovane rente za plačane prispevke ali pa socialna kategorija. Kakršnokoli politično usklajevanje brez vnaprej jasno opredeljenih načel je navadna nenačelna kramarija.
Etična in pravna država je tako cilj najvišje družbene ravni in zorni kot za prestrukturiranje prav vseh družbenih področij in podsistemov.
Tako ostaneta nalogi povečanja BDP in večje zaposlenosti še vedno družbenopolitični nalogi, vendar le kot sredstvo državljanov, in ne cilj nad njimi. To velja še posebno zato, ker so izkušnje pokazale, da si od zvišanja BDP zelo velikokrat odrežejo največji delež tisti, ki so že tako ali tako bogati. Revščina pa je pri nas vse večja, ukrepi za njeno obvladovanje pa megleni in nezadostni.
Tako smo tudi ugotovili, da politika nikoli ne sme zanemariti družbe in države kot celote, ker le s tem upošteva državljane kot celovite osebnosti. Ena ključnih nalog vlade SMC, ki je strateškega pomena, je, kako povezati državljane, ne pa politike z gnilimi kompromisi. V okviru te naloge je treba zagotoviti uspešno, permanentno komunikacijo med ljudstvom in oblastjo. Pa tudi družbeni nadzor, za katerega je transparentnost delovanja politike bistveni pogoj.
Svoboda posameznika
Teorija in praksa poznata samo dva moralna sistema ustvarjanja družbe in države, v katerih državljani mirno sobivajo. Avtor prvega je John Stuart Mill, drugega pa Emile Durkheim.
Millova vizija temelji na svobodi vsakega posameznika. Edino takrat, ko svoboda posameznika škoduje drugemu, je primarna sila nad posameznikom. Spoštovanje enakih pravic drugih je poleg človekove svobode temeljni kamen moralne vizije družbe. Ta vizija družbe je skrajno kritična do krivičnosti in okrutnosti. Posamezniki se prek tako imenovane družbene pogodbe povezujejo v skupnost in državo. Družbena pogodba pomeni tudi omejitve posameznemu članu za dosego družbenega dobra. Temeljni vrednoti sta skrb za sočloveka in pravičnost. Millova vizija je vizija levice in liberalcev.
Primerjajmo to vizijo in vrednote z našimi strankami levice in liberalcev. Ali sploh lahko opazimo pri teh naših strankah kakršnekoli vrednote, ki bi vezale posameznike v družbo in državo?
Dolžnost pred pravico
Durkheimova moralna vizija postavlja dolžnosti posameznika nad njegove pravice in pojmuje družbo in državo kot organsko skupnost, ki se formira in razvija v teku, ko ljudje iščejo načine skupnega življenja. Zato nenehno preprečujejo sebičnost in koristoljubnost. Družba in država sta po tej viziji hierarhični celoti (sistem). Hierarhičnost je temeljni organizacijski princip, ki velja tudi za vse družbene podsisteme. Metoda za vodenje take države in skupnost je strateško načrtovanje.
V nasprotju z Millovo vizijo, ki ima implicitno permanentno nevarnost družbene entropije, Durkheimova vizija v veliki meri zagotavlja red, odgovornost, pa tudi organski in s tem učinkovit razvoj družbe in države.
Posameznik je po tej viziji organsko vpet v državo in podrejen tako imenovanim družbenim interesom, kar nedvomno krči njegovo svobodo, če ta negativno vpliva na druge člane ali skupno dobro.
Tako Durkheimova vizija preprečuje družbeno entropijo in brezpravje. Ta vizija je šla še dlje. Pravi, da tako kot se posameznik podredi uresničevanju družbenega dobra, daje posamezniku smisel življenja in sploh obstoja človečnosti. Bistveni kamen te vizije je, da predpostavlja demokracijo, ki je sine qua non (temeljni pogoj).
Durkheimova moralna vizija, poleg Millovih vrednot, ki skrbi za sočloveka in pravičnost, vključuje še vrednote zvestobe, avtoritete in svetosti.
Ker sta vrednoti zvestoba in avtoriteta bolj ali manj splošno znani, čeprav še vedno velikokrat napačno ovrednoteni, je vrednota svetost, tudi zaradi naše pretekle socialistične tvorbe, še vedno večinoma neznana. Na našo veliko škodo.
Svetost in človekovo dostojanstvo
Ta vrednota vključuje spoštovanje življenja nasploh, še posebno človekovega dostojanstva. Oba ta elementa svetosti sta kršena na vsakem koraku. Na primer ko delavci ne dobijo plačila za opravljeno delo, ko delodajalci zanje ne plačujejo prispevkov itd. Pa vse do sistemsko političnih vidikov, ko naša celotna politika noče prevzeti odgovornosti, da bi povedala, kako bo vsakemu državljanu zagotovila človeka dostojno življenje. Pa tudi, da javno zdravstvo obravnavajo le kot obremenitev gospodarstva. Formuliranje in organiziranje zdravstvenega sistema pa kot pravico zdravstvene stroke, namesto politike najvišje družbene ravni.
Durkheimova moralna vizija vsebuje vrednote desnice. Zmrazi me, ko jih primerjam s prakso naših desnih strank.
V naši politiki prevladujejo grupaštvo, mreže, lobiji in sistemska korupcija, ki je utemeljena na taki zakonodaji, da jo celo spodbuja. Iz zakonodaje je zato nujno odstraniti vse določbe, ki omogočajo sistemska korupcijska tveganja, na primer zdravnike »dvoživke«. Politična opredelitev o ničelni stopnji korupcije to preprosto zahteva. Nova vlada z glavnim igralcem na čelu, dr. Mirom Cerarjem, pri tem lahko opravi svoje poslanstvo ali pa pade.
––––––
