Ekonomsko-socialna utopičnost naložbe v TEŠ6

O slovenski energetiki razmišljam kot družboslovec in kot zagovornik interesov tistih, ki plačujemo elektriko kot končni uporabniki. V razpravah o energetiki univerzitetni profesorji dr. Matija Truma, dr. Peter Novak in dr. Mihael Sekavčnik poudarjajo le tehnično-tehnološke vidike naložbe v TEŠ6. Ekonomski in okoljevarstveni vidiki te pomembne naložbe za njih niso enako pomembni. Cena elektrike in tople vode kolegov strojnikov ne zanima.

Kolegi ne dajejo prednosti hidroenergetiki pred termoenergetiko. Podpirajo neodgovorni državni kapitalizem in zavračajo predloge, da se vsi novi elektroenergetski objekti gradijo predvsem z zasebnimi sredstvi.

Trdim, da je družbeno sprejemljiva samo tista rešitev, ki ustreza tako tehnično-tehnološkim kakor tudi ekonomskim, pravnim in okoljevarstvenim kriterijem.

Za nova delovna mesta

Po dveh letih javnega razpravljanja o naložbi v TEŠ6 in o pozitivnih alternativah ugotavljam, da vladajoči politiki podpirajo nadaljevanje naložbe v TEŠ6, pri kateri se bo zelo verjetno zgodilo, da potem, ko bo končana, nihče v Evropi ne bo hotel kupovati elektrike po tako ekstremni, evropsko popolnoma nekonkurenčni ceni.

Od vsega začetka, kar se ukvarjam s to problematiko, mi je jasno, da je glavni problem TEŠ vprašanje prihodnosti zaposlitve rudarjev. Zato sem razvil za zaposlene v TEŠ strokovna izhodišča za alternativne delovne programe na podlagi koncentracije zadostnega zasebnega kapitala v ekološko-energetskem holdingu. Ta bi na podlagi celovitega razvojnega programa lahko prevzel polno odgovornost za prezaposlitev rudarjev in strokovnjakov, ki zdaj delajo na programu drage okoljsko škodljive fosilne energetike, v prihodnjih sedmih letih. Rudarji, ki so se v velikem številu udeležili javnega posveta 8. februarja 2010, so elaborat dobili. Odziva na moje pobude ni bilo.

Gospod Bojan Kontič je 13. novembra 2010 v Sobotni prilogi Dela objavil zanimive podatke. Citiram: »Poleg tega je v Premogovniku Velenje dodana vrednost na zaposlenega bistveno višja (50.971 evrov) od regijskega povprečja (30.676 evrov), zato brez slabe vesti napišemo, da gre v tej družbi za kvalitetna delovna mesta.«

Bistvo zahtev prebivalcev Velenja in Šoštanja je, da slovenski uporabniki elektrike še prihodnja štiri desetletja s plačevanjem visoke cene elektrike vzdržujemo veliko (trenutno okoli 3500) njihovih zelo dobro plačanih delovnih mest.

Zelo zelo težko je dosegati tako visoko dodano vrednost v izvoznem podjetju, kakršno je na primer Gorenje, zelo lahko pa je dosegati nadpovprečno visoke plače v državno monopolnem podjetju.

Nujen sosistem hidro
in jedrske energetike

Sosistem hidro in jedrske energetike lahko ponudi uporabnikom zanesljivo, varno, poceni elektriko in ceneno toplo vodo. Švicarji se že dolgo preskrbujejo z elektriko samo iz takšnih virov.

Leta 2008 so domače elektrarne proizvedle 11,5 TWh elektrike. Hidroelektrarne in jedrska elektrarna so je proizvedle 6,5 TWh po 28 evrov za 1MWh. Termoelektrarne na lignit, premog in plin so proizvedle 5 TWh elektrike po 53 evrov za 1MWh.
Vlada in opozicija oziroma vse parlamentarne stranke pa tudi Gospodarska zbornica Slovenije in Zveza svobodnih sindikatov Slovenije ter še mnoge druge pristojne institucije se zadnjih sedem let organizirano zavzemajo za dražjo elektriko, za drago toplo vodo in za državni kapitalizem, ki ga spremlja neodgovorno gospodarjenje z javnimi sredstvi.
Oblast je leta 2010 zaradi obveznega prispevka za obnovljive vire (fotovoltaika, bioplinarne itd.) elektriko že podražila za 90 milijonov evrov ali za več kot sedem odstotkov.

Če se zgradi TEŠ6 in bo prodajna cena njegove elektrike 59 evrov za megavatno uro, se bo proizvodna cena vseh slovenskih proizvajalcev elektrike dvignila za okoli 12 odstotkov. Verjetna prava cena bo po mnenju prof. dr. Dalija Ðonlagića približno sto evrov za megavatno uro. Zato se bo lahko vsa v Sloveniji proizvedena elektrika podražila za več kot 36 odstotkov. Cilj združevanja obeh energetskih stebrov je prikrivanje zelo drage elektrike iz TEŠ6 v mešanici proizvodnje elektrike iz vseh slovenskih elektrarn.

Če se zgradi TEŠ6 in nadaljuje subvencioniranje kvalificiranih proizvajalcev elektrike in tople vode v skladu z načrti vlade in veljavnimi predpisi, se lahko proizvodna cena elektrike in del cene, namenjen prispevku za obnovljive vire, v prihodnjih desetih letih podvoji. Če se bo moralo razviti pametno omrežje zaradi številnih malih elektrarn, bo narasla cena omrežnine. Če se bo cena elektrike za gospodinjstva postopno zviševala in izenačevala s ceno elektrike za industrijo, bo to vplivalo na še višje gospodinjske stroške za elektriko. Doslej je znašal povprečni mesečni račun za elektriko na gospodinjstvo okoli 50 evrov. V bližnji prihodnosti pa bomo plačevali povprečen račun od 80 do 100 evrov. Več sto tisoč Slovencem z nizkimi plačami in pokojninami bodo življenjski stroški narasli za okoli 10 do 13 odstotkov.

Japonska zasebna družba gradi v Indoneziji termoelektrarno na črni premog z zmogljivostjo 2640 MW. Vložili bodo dve milijardi dolarjev. Strošek naložbe za megavat moči znaša 757.575 dolarjev. Če bi ta družba gradila termoelektrarno TEŠ6, bi za naložbo porabila od 330 do morda 450 milijonov evrov. Državnokapitalistična naložba v TEŠ6 je približno trikrat dražja kakor naložba japonskega zasebnega kapitala.

Kaj lahko storimo davkoplačevalci?

Kakšna je sistemska odgovornost nekdanjih gospodarskih ministrov Andreja Vizjaka in Mateja Lahovnika, ki sta dopustila plačevanje računov v vrednosti nad 200 milijoni evrov, ne da bi bila finančna konstrukcija projekta TEŠ6 zaprta in ne da bi bilo izdano gradbeno dovoljenje?

Kaj lahko storimo slovenski davkoplačevalci? Naj vložimo tožbo proti nekdanjemu direktorju TEŠ Urošu Rotniku, ki je podpisal po mnenju sedanjega direktorja z dobaviteljem škodljivo pogodbo? Ali naj tožimo direktorico Agencije za upravljanje kapitalskih naložb države Dagmar Komar in druge odgovorne za očitno zlorabo uradnega položaja in negospodarno ravnanje z državnim kapitalom?

Če bi vodilni sodelavci Premogovnika Velenje in Termoelektrarne Šoštanj v projekt TEŠ6 zares verjeli, bi lahko v to naložbo vložili skupno z vsemi zaposlenimi ter s soobčani zasebni kapital v vrednosti najmanj 200 milijonov evrov. Ker kot »insajderji« vedo, da je to slaba naložba, prenašajo vse breme tveganja izključno na slovenske uporabnike elektrike.

Že leto dni se javno zavzemam za rešitve, ki bi slovenskim uporabnikom zagotovile vsaj tretjino cenejšo elektriko in cenejšo toplo vodo. Ob posvetovanju s široko interdisciplinarno skupino strokovnjakov sem pred enim letom napisal izhodišča za novogradnje hidro in jedrskih elektrarn. Gre za energetiko brez škodljivih izpustov toplogrednih plinov in prašnih delcev, na podlagi zasebnega vlaganja kapitala v vrednosti okoli devet milijard v nove proizvodne zmogljivosti sosistema hidro in jedrske energetike.

Povprečni račun za proizvodni del cene elektrike za gospodinjstva bi se lahko po zagonu novih hidroelektrarn in nove jedrske elektrarne čez kakšnih sedem let znižal na 35 do 40 evrov. Račun za toplo vodo iz toplarn bi se, na primer, Ljubljančanom znižal za polovico, Mariborčanom pa na četrtino sedanje cene. Predlagani razvojni projekt bi že leta 2010 zelo povečal notranje povpraševanje in bi vplival na hitro rast družbenega proizvoda. Kriza zaposlovanja bi bila presežena.

Dela za gradbenike je veliko

V Sloveniji je dela za gradbeništvo, elektro-strojegradnjo, lesarstvo in samopreskrbo z biohrano več kot dovolj. Če bi politiki izvedli zeleno davčno reformo, kot sem jo predlagal, bi se lahko z zasebnimi sredstvi pospešeno gradile hidroelektrarne, jedrske elektrarne, širilo bi se omrežje daljinskega ogrevanja in hlajenja zgradb, množično bi se izolirale zgradbe, uvajali bi se solarno ogrevanje in hlajenje zgradb. Pospešeno bi se na dislociranih zgradbah uvajale toplotne črpalke.
Ali je mogoče, da v naši demokratični državi velja: TEŠ6 bo, naj stane, kar hoče, tudi če propade ogromno gradbenih podjetij in se zapre še nekaj tisoč delovnih mest.

Možni
 referendumski vprašanji:

Ali ste za to, da se z državnimi sredstvi zgradi TEŠ6 in se zato bistveno podraži elektrika?

DA NE

Ali se zavzemate, da se z vlaganjem zasebnega trajno slovenskega kapitala čim prej dogradi sosistem hidro in jedrske energetike brez izpustov toplogrednih plinov in prašnih delcev ter zagotovi dolgoročno varna in stabilna preskrba z elektriko in toplo vodo po bistveno nižji proizvodni ceni, hkrati pa se na novogradnjah odpre zelo veliko delovnih mest?

DA NE


*
Prof. dr. Gojko Stanič, pravnik in politolog

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.