Tiskane izdaje
Čas je, da Evropejci nekaj storimo.
Tako kakor brexit nas je presenetila tudi zmaga Donalda Trumpa. Večina nas je bila prepričana, da bo razumen politični govor prevladal nad populističnim govoričenjem.
Brexit, zmago Donalda Trumpa in tiste sile, ki spodkopavajo našo evropsko demokracijo, povezujejo podobne stvari: krepitev neenakosti; večanje socialnih razlik; strah pred izgubo identitete, ki ga še krepi strah pred množičnim priseljevanjem; zanemarjanje socialnih vprašanj; pomanjkljivo izobraževanje in kultura; nezaupanje elitam, obsedenim z osebnimi interesi; ter prepričanje, da so javne ustanove drage in neučinkovite.
Oba primera močno vplivata na Evropejce in ves svet. Tveganje za razpad Evropske unije se je povečalo zaradi brexita, razmere pa so se dodatno poslabšale zaradi slabšanja odnosov med Združenimi državami Amerike in Evropsko unijo ter zaradi konca povojnega obdobja, ki je temeljilo na upoštevanju večstranskosti in dobronamernem vodstvu ZDA.
Znova moramo iznajti
Zato moramo nujno ukrepati
Če Evropejci ne bomo kmalu vzeli resno lekcij, ki se jih lahko naučimo iz teh dogodkov, je čedalje verjetneje, da bo Evropska unija razpadla, naši interesi in vrednote pa bodo potisnjeni na obrobje, in to v svetu, v katerem nas bo kmalu samo še pet odstotkov vsega prebivalstva in v katerem nobena država na celini ne bo članica skupine G7. Nič več ne bomo mogli zagotavljati, da bo svet slišal naš glas, in ne bomo mogli poskrbeti za svojo varnost, medtem ko se kopičijo grožnje na vseh naših mejah. Naših gospodarskih in trgovinskih interesov – interesov največje izvoznice na svetu – ne bo več mogoče ščititi, medtem ko se povsod krepijo protekcionistične skušnjave. Naša vizija trajnega razvoja planeta bo ostala mrtva črka na papirju. Naših socialnih modelov, ki temeljijo na prerazporeditvi in močnih javnih storitvah, ne bo več mogoče financirati. Nobena naša država ne more samostojno ponuditi rešitev, ki bi bile ustrezno prilagojene tem spremembam.
Zato bolj kakor kdaj prej potrebujemo enotno Evropo. Najprej moramo poskrbeti za to, da bodo naši državljani spet zadovoljni z evropskim projektom, znova moramo iznajti Evropo prihodnosti in vsem povrniti upanje. Takšna Evropa mora pokazati, da učinkovito in enakomerno skrbi za interese vseh evropskih državljanov, ne samo elit.
Gibanje 9. maj
Na takšnem prepričanju temelji Gibanje 9. maj, ki ga podpirajo zelo različni ljudje z različnimi interesi in prepričanji z vseh koncev celine ter si prizadevajo, da bi Evropa takoj začela uresničevati velikopotezni, konkretni in pragmatični načrt delovanja. Njegov cilj: zmanjšati konkretne oblike neenakosti, podpirati pametno in pravično rast, ki bo spodbujala inovacije in omogočala nova delovna mesta, celostno odgovoriti na izziv priseljevanja, okrepiti varnost državljanov, poglabljati demokratično delovanje Evropske unije ter poskrbeti za to, da bosta izobraževanje in kultura – temeljni sestavini naših demokratičnih identitet – postali najpomembnejši vrednoti v EU. Med našimi predlogi so tudi vzpostavitev programa Erasmus za srednješolce, skupne raziskave in razvoj na področju obrambe, takojšnja podvojitev sredstev v Junckerjevem investicijskem načrtu in nadnacionalni seznami na prihodnjih evropskih volitvah.
Toda zdaj moramo biti tudi bolj ambiciozni, saj je skrajni čas, da začnemo izvajati resnično zunanjo in obrambno evropsko politiko. Čas je, da se začne Evropska unija vesti kakor prava sila in spet pridobi nekdanji vpliv, da bo lahko resnično vplivala na demokratično, kulturno, socialno, gospodarsko in ekološko usodo človeštva.
Srečanje evropskih voditeljev, ki ga bodo 25. marca priredili v italijanski prestolnici ob 60-letnici rimske pogodbe, bo prava priložnost za ponovni odločen začetek delovanja EU. To mora biti tudi prava priložnost za krepitev demokracije, ki jo lahko utrdimo z razvojem oblik premišljene demokracije, s katerimi bodo državljani učinkovito pomagali določati prednostne naloge evropskega projekta ter pravice in svoboščine v 21. stoletju. Brez novega političnega zagona, usmerjenega k našim sodržavljanom, bodo prevladali populistični demoni, ki jim je nekoč že uspelo, da so nas skoraj uničili – zgodovina ponuja različne oblike takšnega delovanja, vendar bi bili rezultati podobno katastrofalni –, in če se bo to zgodilo, smo lahko prepričani, da EU ne bo praznovala svoje 70-letnice.
Pri svojem delovanju bomo uspešni samo, če bo več deset milijonov državljanov, ki razmišljajo podobno ambiciozno, pripravljenih ukrepati za prihodnost naše celine. Zato bomo januarja vzpostavili zvezno državljansko platformo in priredili državljanske konvencije, da bodo vsi slišali naše glasove. Po Parizu 15. oktobra bomo naslednje organizirali v Bratislavi, Berlinu, Rimu in Bruslju. Vse, ki bi radi preoblikovali Evropo, vabimo, naj se nam pridružijo.
Podpišite poziv za ambiciozni načrt in se nam pridružite na www.m9m.eu!
Podpisniki apela
Guillaume Klossa (Francija), pisatelj, pobudnik gibanja 9. maj in ustanovitelj inštituta EuropaNova, nekdanji član skupine za razmislek o prihodnosti EU (evropski svet); László Andor (Madžarska); ekonomist, nekdanji evropski komisar; Lionel Baier (Švica), režiser; Mercedes Bresso (Italija), članica evropskega parlamenta, nekdanja predsednica odbora regij; Elmar Brok (Nemčija), predsednik odbora za zunanje zadeve (Evropska ljudska stranka, evropski parlament); Daniel Cohn-Bendit (Francija-Nemčija), nekdanji vodja skupine zelenih (evropski parlament); Philippe de Buck (Belgija), nekdanji generalni sekretar skupine BusinessEurope, član evropskega ekonomsko-socialnega odbora; Georgios Dassis (Grčija), sindikalist, predsednik evropskega ekonomsko-socialnega odbora; Paul Dujardin (Belgija), generalni direktor umetniškega središča BOZAR (Palais des Beaux-arts) v Bruslju; Cynthia Fleury (Francija), filozofinja; Markus Gabriel (Nemčija), filozof; Felipe Gonzalez (Španija), nekdanji španski premier, nekdanji predsednik skupine za razmislek o prihodnosti EU (evropski svet); Sandro Gozi (Italija), državni sekretar za evropske zadeve; Danuta Hübner (Poljska), nekdanja evropska komisarka, predsednica komisije za ustavne zadeve (Evropska ljudska stranka, evropski parlament); Alain Lamassoure (Francija), poslanec v evropskem parlamentu, nekdanji minister in nekdanji predsednik odbora za proračun (Evropska ljudska stranka, evropski parlament); Cristiano Leone (Italija), vodja urada za sporazumevanje in usklajevanje pri upravljanju bivanja umetnikov in kulturnih dogodkov pri francoski akademiji – Villa Medici; Robert Menasse (Avstrija), pisatelj; Christophe Leclercq (Francija), ustanovitelj omrežja EurActiv; Jo Leinen (Nemčija), predsednik Evropskega gibanja, poslanec (evropski parlament); Sofi Oksanen (Finska), pisateljica; Maria Joao Rodrigues (Portugalska), podpredsednica skupine socialistov in demokratov (evropski parlament); Petre Roman (Romunija), nekdanji romunski premier; Roberto Saviano (Italija), pisatelj; Nicolas Schmit (Luksemburg), luksemburški minister za delo, zaposlovanje in priseljevanje; Gesine Schwan (Nemčija), vodja platforme za upravljanje Humboldt-Viadrina; Kirsten van den Hul (Nizozemska), pisateljica in novinarka; René Van Der Linden (Nizozemska), nekdanji minister za evropske zadeve, nekdanji predsednik skupščine Sveta Evrope, nekdanji predsednik nizozemskega senata; Philippe van Parijs (Belgija), filozof, profesor na Oxfordski univerzi, Katoliški univerzi v Louvainu (UCL) in Katoliški univerzi v Leuvenu (KUL) ter nekdanji gostujoči profesor na harvardski univerzi; David van Reybrouck (Belgija), pisatelj, organizator srečanja G1000 (platforme za demokratične inovacije); Guy Verhofstadt (Belgija), nekdanji belgijski premier, vodja skupine ALDE (evropski parlament); Luca Visentini (Italija), generalni sekretar Konfederacije evropskih sindikatov; Vaira Vike-Freiberga (Latvija), nekdanja latvijska predsednica; Cédric Villani (Francija), matematik, dobitnik Fieldsove medalje; Leendert de Voogd (Nizozemska), izvršni direktor podjetja Vigiglobe; Sasha Waltz (Nemčija), koreografinja, ustanoviteljica plesne skupine Sasha Waltz and Guests; Wim Wenders (Nemčija), režiser.
Guillaume Klossa
pisatelj, pobudnik poziva in Gibanja 9. maj, ustanovitelj inštituta EuropaNova
Poleg Dela bodo danes in v prihodnjih dneh apel objavili tudi nekateri drugi časopisi po Evropi: Le Nouvel Observateur (Francija), Le Soir (Belgija), Gazeta Wyborcza (Poljska), L'Hebdo (Švica), Die Welt (Nemčija), Público (Portugalska), La Republicca (Italija) ...
