Evropska Nemčija v združeni Evropi

Evropa je v težkih, turbulentnih časih. Dolgoletna državna politika zadolževanja je zaradi dodatnih obremenitev finančne in bančne krize nenadoma postala v pravem pomenu besede »nevzdržna«. Dvom o boniteti državnih dolžnikov in krhko zaupanje v odločnost in sposobnost delovanja združene Evrope sta usodni posledici.

Položaj je resen. Toda hkrati prav zaradi tega zahteva posebno resnost in odgovornost pri odločanju o nadaljnji poti. Za mnoge je solidarnost z državami evrskega območja v finančnih težavah nekaj grozljivega. Zaupanje državljanov v evropski projekt je bilo prizadeto. Hrepenenje po preprosti rešitvi, po domnevno »čistem rezu«, se povečuje. Najpomembneje je, da ohranimo mirno kri in trezno glavo.

Nemški interesi

Poglejmo nemške interese. Pravzaprav je že postalo moderno, da primerjamo nemške in evropske interese, kot da bi šlo za dve različni, včasih nasprotujoči si stvari. Res je, da vse, česar se domislijo in kar predlagajo v Bruslju, ne zasluži takojšnje in popolne odobritve. Toda osrednja točka je še naprej, da je prav skupno omizje v Bruslju, okoli katerega enakopravno sedi 27 držav članic, ki svoje interese izravnavajo v pošten kompromis, v posebnem interesu Nemčije.

Bruselj, aparat za sklepanje kompromisov, je tisti, ki veliki Nemčiji v osrčju Evrope zagotavlja zaupanje in prijateljstvo njenih številnih sosedov in evropskih partnerjev. To dragoceno sredstvo je vredno prav toliko, če ne še več, kakor ogromen skupni trg s 500 milijoni evropskih državljanov, od katerega imamo kot izvozni narod še posebno velike koristi.

Ko je bila leta 1957 podpisana rimska pogodba, je na svetu živelo približno tri milijarde ljudi. V teh dneh je svetovno prebivalstvo preseglo mejo sedmih milijard. V Nemčiji število prebivalcev pada. Vpliv nacionalnih držav v globaliziranem svetu se zmanjšuje. Nobena država, niti Nemčija, ne more sama vplivati na ključne politične in gospodarske odločitve. Zato je toliko pomembneje, da imamo kot globalno povezano, od odprtega trga odvisno gospodarstvo, skupna pravila v svetu in za svet jutrišnjega dne.

Globalizacijo moramo sooblikovati iz lastnega interesa: za svoboden osebnostni razvoj, za spoštovanje neodtujljivih pravic vsakega posameznika, za prosto trgovino. Možnost, da na to vplivamo v sodelovanju z novimi svetovnimi centri moči, imamo Evropejci samo, če delujemo skupaj. Pri tem gre tako za naše vrednote kot tudi za naše interese. Vprašanje, ali v naši soseščini prevladujejo demokracije ali diktature, bo vplivalo na našo varnost. Zato ni nacionalnega odgovora na podnebne spremembe, begunske tokove in pomanjkanje surovin. Globalne norme in standardi za e-mobilnost prihodnosti bodo odločali tudi o prihodnosti naše avtomobilske industrije.

Evropa in evro

Evropski projekt ostaja torej temelj nemške zunanje politike. Toda trenutno se spopada z zelo resnimi izzivi in zahteva poseben občutek odgovornosti – tako pri nas kot tudi pri naših evropskih partnerjih. Nemci imamo zaradi preteklosti hočeš nočeš prav posebno odgovornost.

V preteklih osemnajstih mesecih smo dosegli veliko, da bi se nemški regulativni okviri v evrskem območju trdneje zasidrali. In to je dobro. To bo skupaj s potrebno spremembo evropskih pogodb utrlo pot v pravo unijo stabilnosti, v kateri bosta proračunska disciplina in konkurenčnost pomembnejši kakor doslej.

Skupna valuta zahteva skupno delovanje tako v fiskalni kot tudi v gospodarski politiki. Toda fiskalna disciplina ni samo želja Nemčije, ki ima pač zgodovinsko izkušnjo s hiperinflacijo. Solidno gospodarjenje je v vseevropskem interesu. Pogumni reformni ukrepi v številnih državah z evrom – denimo uvedba nacionalnih zavor zadolževanja – kažejo, da se tudi drugod zavedajo resnosti položaja. Hitre rešitve ne bo. Trajalo bo leta, da se bo Evropa konsolidirala in povečala skupno konkurenčnost.

Pomembno je, da Nemčija to pot nadaljuje skupaj s Francijo. Pomembno je, da tesno vključimo Poljsko, če govorimo o čedalje tesnejšem sodelovanju med državami evrskega območja. V interesu Nemčije je, da sta v Evropi jutrišnjega dne njena ključna partnerja tako Francija kot Poljska.

Toda resno moramo upoštevati tudi interese ter vprašujoče poglede iz drugih sosednjih in partnerskih držav. Zaupanje naših partnerjev v Nemčijo in zaupanje Nemčije v Evropo sta dve strani iste medalje. Ne smemo dovoliti, da bi Evropa postala družba nezaupanja. Niti z našimi besedami niti z našimi dejanji. Ključnega pomena je, da pokažemo politično voljo, da projekt združevanja Evrope skupaj pripeljemo do uspeha.

Pri tem ne smemo zgolj ugotavljati, kaj vse ni mogoče. Aktivno moramo nadaljevati pot v Evropo stabilnosti. V vsej Evropi potrebujemo novo diskusijo o prihodnosti Evropske unije. Gre za našo prihodnjo evropsko institucionalno podobo. Gre za evropsko ustavo, ki ustvarja institucionalne predpostavke za postopno integracijo tudi na področju gospodarske in finančne politike pod nadzorom evropskega parlamenta.

Solidnost in solidarnost

Meddržavni dogovor pomaga, da v primeru krize ravnamo hitro in odločno. Metoda skupnosti je v Evropi okrepila zaupanje. Vsem za mizo daje sedež in glas. Dolgoročno mora znova opredeliti delovanje Evrope.

V viharjih sedanje krize ne smemo izgubiti orientacije. Naš cilj je politična unija Evrope z odprtimi mejami, z zanimivim »evropskim načinom življenja«, s kulturno privlačnostjo, gospodarsko dinamiko in politično karizmo. Zato moramo danes modro povezati solidnost in solidarnost.

Za našo državo ni svetle prihodnosti brez evropskega združevanja. Za naše sosede ni svetle prihodnosti brez evropske Nemčije. Ta lekcija ni veljala le v času hladne vojne. Velja tudi danes. In tudi jutri bi morala določati našo evropsko politiko. Foto AP »Ključno je pokazati politično voljo, da projekt združevanja Evrope skupaj pripeljemo
do uspeha.« Gostujoče pero

Guido Westerwelle, Hans-Dietrich Genscher, Klaus Kinkel in Walter Scheel, sedanji in trije nekdanji zunanji ministri Nemčije

Prispevek je mnenje avtorjev in ne izraža nujno stališča uredništva.