Tiskane izdaje
Evropska unija je ponovno dokazala, da v najbolj kritičnih trenutkih, ki lahko dolgoročno pomenijo tudi zaton evropske ideje in imajo zelo pomemben varnostni vidik, ne more prestopiti pomembne točke preloma in sprejeti skupno rešitev. Prevlada parcialnih nacionalnih interesov pred skupnimi evropskimi se je pokazala v najbolj črnem scenariju. Evropska unija in njene birokratske strukture več tednov niso bile sposobne priprave ustrezne skupne politike spopadanja z valom beguncev. Do včeraj je bila ena od glavnih groženj Evrope, s katero so se ukvarjale vse obveščevalne in varnostne službe držav, radikalizacija in vračanje državljanov evropskih držav z bojišč v Siriji in Iraku. Poudarjeno je bilo izvajanje posebnih obveščevalnih aktivnosti za spremljanje teh oseb pri možnem vračanju v domače države in nevarnost, ki jo predstavljajo zaradi njihovih vojaških izkušenj in travm, ki so jih doživljali ob moriji v Siriji in Iraku.
Danes se nam zdi, kot da so meje Evropske unije popolnoma odprte, vsem državam pa je glavni cilj, da veliko količino beguncev čim prej prepeljejo od vstopne točke v njihovi državi do izstopne točke na meji, kjer problem preložijo na naslednjo državo. Nihče se resno ne ukvarja z nadzorom oseb, ki dejansko prihajajo pred naš prag. Trenutna situacija ne more biti boljša priložnost za prehajanje vseh tistih oseb, ki so še do včeraj predstavljale eno od največjih groženj nacionalni in skupni evropski varnosti. Seveda je potrebno ob poudarjanju tveganj, ki jih prinaša infiltracija nevarnih posameznikov v val begunskih tokov, izpostaviti tudi zdravstvena tveganja, ki se jih vse premalo zavedamo, od možnega prenosa različnih vrst nalezljivih bolezni, katere ob taki nelegalni migraciji oseb niso deležne nikakršne pozornosti. Če skozi prizmo preteklih mesecev pogledamo, kako so pod taktirko nekaterih držav, predvsem Nemčije, institucije Evropske unije in vlade posamenih držav preko noči sprejemale odločitve v primeru finančne krize v Grčiji, pa danes gledamo podobo popolnoma paraliziranih institucij EU, ki niso sposobne sprejeti nikakršnih odločitev. Vsaka posledica dejanj ima vedno neko logično razlago, ki pa si jo je v trenutni situaciji pomanjkanja določenih informacij težko zamisliti in najti prave odgovore. Vendar je treba zadevo pogledati z različnih perspektiv – tudi tiste, ki begunsko krizo ne odslikava samo v črno-beli kombinaciji poudarjanja humanitarne krize. Seveda je treba na tem mestu jasno poudariti, da je marsikateri primer bežečih pred vojno vihro več kot tragičen in pred nas polaga velik humanitarni čut po pomoči. Pa vendarle poglejmo nekaj dejstev, ki celoten proces postavljajo v zelo zanimivo perspektivo, ki delovanje posameznih držav, predvsem Nemčije, postavlja v zelo zanimiv položaj.
Zakaj ravno zdaj?
Prav je, da si na tem mestu zastavimo vprašanje, zakaj se je ravno sedaj zgodil ta množičen naval »beguncev« v smeri, kjer še pred nekaj meseci ni bilo zaznati tako množičnih migracij. Pri iskanju odgovorov sicer lahko hitro naletimo na nekaj splošnih dilem, in sicer, ali je to v interesu Rusije, da odvrne pozornost od svojih aktivnosti v Ukrajini. Je to interes ZDA, da z begunsko krizo Evropo oslabi v globalni konkurenčni tekmi? Kakšen je tukaj interes Turčije in predsednika Erdog ana ter njegove želje po povračilu za konstantno, predvsem nemško blokado konkretnemu približevanju EU? Ali za tem stoji Nemčija s svojimi multinacionalnimi družbami, ki zaradi gospodarske rasti nujno potrebuje dodatno delovno silo? Ali pa je zadnji begunski val nastal ob finančni podpori bogatih zalivskih držav, predvsem zaradi prelaganja bremena beguncev čim dlje od njihovih mej? Na žalost je v tem trenutku premalo jasnih odgovorov, ki bi nam potrdili eno od predstavljenih dilem, vendar pa si lahko skozi nekatere dejavnike ustvarimo sliko, kako v realnosti deluje Evropska unija, kakšna je realna vloga velikih evropskih držav, predvsem Nemčije, in kakšna marginalna vloga je prepuščena ostalim državam, ki se morajo soočati predvsem s posledicami igre velikih sil pri uresničevanju njihovih interesov. V nadaljevanju pa želim, z določenimi podatki, ki jih danes z druge perspektive vidimo drugače, postaviti v nov okvir in novo dojemanje situacije.
Zadnji tok migracij poteka po točno določeni poti v Nemčijo, ki je skoraj pri vseh vprašanih njihova želena ciljna država. Vendar ravno ta močna želja priti v Nemčijo postavlja nekaj zanimivih dilem. V Siriji sta bila pred začetkom vojne v izobraževalnem sistemu kot tuja jezika tradicionalno prisotni angleščina in francoščina, ki ju v večini znajo povprečno izobraženi ljudje. Ali ni čudno, da skoraj nihče za ciljno državo ne postavlja Francije ali Velike Britanije, se pravi držav, ki bi vsaj zaradi poznavanja jezika predstavljale lažje okolje za kasnejšo asimilacijo? Vsi po vrsti so v prvem valu beguncev javno izražali zahtevo, da želijo v Nemčijo. Mogoče je temu botrovalo tudi dejstvo zelo velikodušnih javnih pozivov vrha nemške politike, da ne bodo nikogar zavračali.
Drugačna slika beguncev
Naslednje zanimivo dejstvo, ki bode v oči, je, da ko osebe bežijo s kriznega vojnega območja, se seveda najprej poskušajo zateči k sorodnikom, ki jim pomagajo v prvih korakih v novem okolju. V Bolgariji živi več kot 11 tisoč Sircev, ki so se v to državo preselili v času komunističnega režima in si tam ustvarili okolje za življenje. Več kot dva tisoč Sircev po istem ključu živi v Makedoniji, kjer so si pridobili takrat še jugoslovansko državljanstvo in po razpadu Jugoslavije postali makedonski državljani. Skoraj ni primerov, da bi kakšen odstotek beguncev iz tega begunskega vala odšel k svojim sorodnikom, znancem ali prijateljem v ti dve, kot primer navedeni državi. Človek bi seveda realno to pričakoval, še posebej, ker gre tok teh migracij čez ti dve državi ali v njuni neposredni bližini.
Še eno pomembno dejstvo, ki ga v medijih redko ali pa sploh nismo zasledili, je finančna preskrbljenost teh beguncev. Varnostni organi v Makedoniji in Srbiji poročajo, da je večina beguncev, ki prestopajo njihovo mejo, finančno dobro preskrbljena. Si res lahko zamišljamo begunca, ki je finančno dovolj dobro preskrbljen, da brez problemov naredi pot, o kateri ves čas govorimo? Vse transporte na tej nelegalni poti je treba organizatorjem bogato plačati. Se je kdo javno vprašal, kdo je »dobri podpornik« oziroma financer tega begunskega vala. V dobi globalnega kapitalizma ni ničesar, kar bi bilo zastonj in financirano brez razloga. Še več, večina beguncev ima s seboj tudi zelo natančno izdelan načrt poti.
Da bo zadeva še bolj neverjetna, se na meji med Makedonijo in Srbijo pojavljajo nemški varnostni organi, ki v sodelovanju z makedonskimi in srbskimi oblastmi nudijo pomoč pri varnostnem nadzoru in preverjanja beguncev. Si lahko predstavljamo, da se v okviru tega izvaja predhodno evidentiranje oseb v tem begunskem valu? Glavni podatki, ki pomenijo delno selekcioniranje oseb, so seveda povezani z izobrazbo in predvsem znanji, ki jih ima posamezen begunec ali, bolje rečeno, ekonomski migrant. Tukaj si lahko samo predstavljamo, da pod krinko varnostnih aspektov poteka selekcija tistih beguncev z njihovimi družinami, ki so za Nemčijo potencialno zanimivi in bodo seveda lahko zadovoljili apetite nemškega gospodarstva po uvozu kvalitetne delovne sile. Kako zanimivo, da so ob določenemu številu beguncev, ki so prišli ali so jih pripeljali v Nemčijo, kar naenkrat zaostrili retoriko sprejema beguncev in začeli zapirati svoje meje. Rečeno poenostavljeno, ostalim državam so poslali jasen signal, da naj se s sistemom kvot in preostalimi begunci, ki niso ustrezno izobraženi, ukvarjajo druge države na periferiji Evropske unije.
Zgoraj je napisanih samo nekaj od dejstev, ki nam lahko pomagajo razumeti, kako se diferenciacija moči v evropski družini držav dejansko odmika od pričakovanj nas državljanov, predvsem tistih iz manjših držav EU.
Kaj lahko storimo za varnost
Za zaključek mojih razmišljanj pa vprašanje, kaj lahko v Sloveniji naredimo za svojo varnost, in ali naša politična garnitura sploh razume procese, ki se odvijajo v globalnem varnostnem okolju. Prepričan sem, da bomo na ravni posameznih institucij poskrbeli za sprejem ustreznega števila tistih beguncev, ki bodo prišli v Slovenijo. Pomembno dejstvo, ki ga nikakor ne moremo spregledati, je, da smo še vedno mejna država shengenskega območja, zato je naša naloga in dolžnost, da predvsem zagotovimo ustrezno varnost pri prehajanju naše in evropske meje. Še bolj pomembno pa je vprašanje, ali bomo pri prevzemu bremen znali razumeti procese in interese ostalih držav in v pogajanjih tudi ustrezno zaščititi naše nacionalne interese. Katera od zgoraj postavljenih tez, povezanih z begunsko krizo, je prava, in katera država bo v tej geopolitični igri deležna največjih koristi, je v tem trenutku še preuranjeno govoriti. Zavedati pa se je treba, da stanje begunske krize in njeno pljuskanje proti Evropi, ter predvsem nezmožnost skupnega celovitega odgovora kažejo na zaton evropske ideje in na še en kamenček v njeni eroziji.
––––––
Prispevek je mnenje avtorja
