Tiskane izdaje
Perspektiva Slovenije je v znanju, v razvoju gospodarskih panog z visoko dodano vrednostjo. Danes le še težko konkuriramo državam in gospodarstvom z zelo nizkimi stroški dela. Energijo moramo zato usmerjati v pravo smer in ustvarjati okolje, ki spodbuja razvoj panog z visoko dodano vrednostjo. Tu je naša prihodnost.
Pred kratkim sem v Delu bral članek Gledali smo jih vzvišeno, zdaj nas prehitevajo po desni. Žal se moram strinjati. Če smo še pred približno desetletjem veljali za zelo uspešen primer razvoja tranzicijske države, so naši makroekonomski kazalniki zdaj zelo drugačni. Do danes nam ni uspelo izpeljati nobenih resnih, poglobljenih in nedvomno zelo nujnih reform. Stojimo na mestu. In ko tako stojimo, tudi izgubljamo. Izgubljamo konkurenčnost in potencialne naložbe, izgubljamo ugled, izgubljamo znanje, ko naši vrhunski strokovnjaki odhajajo v tujino v vse večjem številu, izgubljamo delovna mesta. Izgubljamo pa tudi zanos in motiviranost ljudi, saj je percepcija gospodarskega stanja v državi slaba in brez jasne državne strategije ni prave luči na koncu predora.
Slovenija še ima
Kot del globalne farmacevtske družbe opažamo predvsem velike razlike v primerjavi s primerljivimi državami pri obdavčitvi dohodkov zaposlenih. Prevelika obdavčitev stroškov dela v Sloveniji namreč resno ogroža našo konkurenčnost znotraj skupine Sandoz oziroma Novartis. Danes je strošek dela v Sloveniji med najvišjimi ne le med primerljivimi državami, ampak na splošno. Ker za nove projekte in naložbe »tekmujemo« z drugimi lokacijami v Sandozu in Novartisu, s tako visoko obremenitvijo dela postajamo vse manj konkurenčni. Že izgubljamo nekatere projekte, povezane z manj zahtevnimi tehnologijami in izdelki, ki jih lahko obvladujejo tudi v stroškovno učinkovitejših okoljih. Da še vedno dobivamo nove naložbe in odpiramo nova delovna mesta, je predvsem zasluga izjemnega znanja in izkušenj naših zaposlenih ter kakovosti in zanesljivosti našega dela. Zato smo tudi vodilni razvojni center Sandoza, specializirani za razvoj zahtevnih tehnologij, in eden ključnih proizvodnih centrov Sandoza.
Ker smo družba, ki svoj uspeh gradi na znanju, zaposlujemo vrhunske strokovnjake. Nenehno ustvarjamo nova delovna mesta – v zadnjih štirih letih smo skupaj zaposlili več kot 1100 novih sodelavcev in danes nas je tako več kot 3400, ki delamo na štirih lokacijah po Sloveniji, v Ljubljani, Mengšu, Lendavi in na Prevaljah. Več kot 21 odstotkov vseh zaposlenih dela v razvoju, skoraj 48 odstotkov vseh zaposlenih ima visokošolsko izobrazbo in več, med njimi je kar 415 magistrov in doktorjev znanosti. Bruto dodana vrednost na zaposlenega v Leku, članu skupine Sandoz, je leta 2015 znašala 94.234 evrov.
Leta 2015 smo za plače in druge oblike nagrajevanja namenili 151 milijonov evrov, od tega so približno polovico dobili zaposleni in polovico država. In tu ne govorimo o plačah vodilnih, govorimo o večjem delu naših zaposlenih. Zaradi progresivne dohodninske lestvice se več kot 60 odstotkov naših zaposlenih že uvršča v tretji, 41-odstotni dohodninski razred, v katerega se uvrstiš že pri 18.960 evrih letne davčne osnove.
Naše strokovnjake se trudimo ustrezno plačati in nagraditi, pri tem pa se ukvarjamo prav z omenjenim problemom, da je tak strokovnjak z vidika stroška dela za podjetje zelo drag. Razlika med bruto zneskom, ki ga za plačo zaposlenega nameni podjetje, ter neto zneskom, ki ga zaposleni prejme na svoj račun, je zelo velika. Tako zaposleni tudi osebno ni stimuliran, ker njegov neto prejemek ne izraža njegovega znanja in truda, ki ga vsak dan vlaga v delo in ustvarja visoko dodano vrednost. Za enak bruto znesek, kot ga dobi zaposleni v Sloveniji, dobi njegov kolega v Avstriji ali Nemčiji, kjer ima Sandoz primerljive lokacije, veliko več. Razlika v neto prejemku je lahko kar od deset do 20 odstotkov.
Za nas kot podjetje in za slovensko družbo na splošno je pomembno, da mladi strokovnjaki ostajajo v Sloveniji oziroma se po izobraževanju ali praksi v tujini vrnejo domov. Mladi si namreč danes želijo pridobiti izkušnje tudi v tujini in mi to spodbujamo; mladi morajo v svet. Mi pa moramo ustvariti okolje, da bomo zanje zanimivi in se bodo vrnili v Slovenijo.
Potrebujemo okolje, ki bi podpiralo naše prizadevanje
V našem podjetju se zelo trudimo ustvarjati spodbudno delovno okolje, ki privablja to novo znanje in spodbuja inovativnost. Omogočamo delovna mesta domačim strokovnjakom, ki imajo kot del uspešne globalne farmacevtske družbe neprecenljivo možnost delati doma in hkrati pridobivati izkušnje ter znanje po svetu, v mednarodnih timih, pri globalnih projektih, v sodelovanju z vrhunskimi strokovnjaki z vsega sveta. Medse vabimo tudi slovenske strokovnjake, ki trenutno študirajo ali delajo v tujini. Tesno smo vpeti v slovenski razvojno-raziskovalni prostor. Omogočamo dostop do novih znanj, ki so na voljo ne le našim zaposlenim, ampak tudi univerzam in ustanovam v Sloveniji, našim dolgoletnim partnerjem, s katerimi intenzivno sodelujemo. Letos bomo že šesto leto zapovrstjo organizirali Regijski BioCamp, na katerem najboljšim študentom naravoslovnih ved iz regije omogočimo neposreden vpogled v delo v farmacevtski industriji. Če povzamem – gradimo na znanju in ga nenehno razvijamo, to je naša naloga. Potrebujemo pa okolje, ki to naše prizadevanje podpira.
Podpiramo prizadevanje ministra za finance, ki v kratkem napoveduje nov predlog davčne reforme. Naša pričakovanja so realna, a hkrati ambiciozna, saj nujno potrebujemo veter v jadra, da se spet začnemo premikati. Podjetja in naši zaposleni bomo že opravili svoje delo, kot to počnemo tudi zdaj. Pričakujemo pa, da država ustvari razmere, s katerimi bo konkurenčna primerljivim državam. Naše gospodarstvo mora zadihati, vlagati moramo v znanje in ga ohranjati doma, mladi morajo dobiti upanje, da je v Sloveniji prostor in perspektiva tudi zanje. Tako se bosta slovensko gospodarstvo in naša družba kot celota začela spet razvijati v pravo smer.
––––––
Prispevek je mnenje avtorja
Samo Roš
član uprave in direktor kadrov v Leku, član Foruma tujih investitorjev v Sloveniji
