Tiskane izdaje
Verjamem, da ima marsikateri zdravnik problem razložiti pacientu vzrok za njegovo bolezen, kadar ta že pride k njemu s svojo »internetno diagnozo«, ki se razlikuje od zdravnikove. Enak problem imamo inženirji, ko razlagamo tehnološke postopke, ki se razlikujejo od »spletnih razlag« in mnenj posameznikov. Splet nam omogoča, da hitro in preprosto pridobimo informacije, tudi informacije o hidravličnem frakturiranju (hidravličnem lomljenju, frackingu, fracku ...).
V svetu pridobivamo nafto in plin iz kamenin, kot so praviloma peščenjaki, karbonati in skrilavci. Ko sta nafta in plin v omenjenih kameninah, v globino zemlje izvrtamo vrtino. Ko z vrtino dosežemo naftne ali plinske sloje, začneta plin ali nafta zaradi nadtlaka teči skozi vrtino na površino, kjer ju zajemamo. Tak proces pridobivanja nafte ali plina je običajen za pridobivanje nafte in plina iz peščenjakov in karbonatov. Zato tak način pridobivanja imenujemo konvencionalen način. Pod površjem Petišovcev so na globini okoli 2700 m do 3000 m peščenjaki, ki so zasičeni s plinom.
Od tu se bomo omejili le na razlago pridobivanja plina. Če je plin v skrilavcih, vrtina ni dovolj, da začne plin pritekati proti površini. Ker je plin zajet v kompaktnem skrilavcu, ni dovolj nadtlaka, ki bi omogočal iztekanje plina proti površini. Zato so v ZDA v zadnjih desetih letih prvi začeli izvajati hidravlično frakturiranje skrilavcev, ko so umetno ustvarili razpoke in plinu omogočili, da skozi vrtine priteče na površino. Tak način pridobivanja plina imenujemo nekonvencionalen. Tehnološki postopek hidravličnega frakturiranja skrilavcev je zelo drag in se ni izvajal, dokler svetovne cene plina niso toliko narasle. Pridobivanje plina iz skrilavcev naftnim družbam omogoča ustvarjanje dobičkov. Zato danes govorimo o zalogah plina krepko čez sto let. ZDA trenutne zaloge nafte in plina omogočajo, da so energetsko neodvisne.
Stroga zakonodaja in nadzor
V Petišovcih in širši severovzhodni Sloveniji črpajo plin že več kot 70 let. V tem obdobju so med drugim v vrtinah izvedli več hidravličnih frakturiranj, ki so povečale izdatnost vrtin. Po določenem času se izdatnost vrtin zmanjša in jih je treba stimulirati s hidravličnim frakturiranjem. V vrtine se pod visokim tlakom včrpa mešanica vode, peska in kemikalij. V enem kubičnem metru mešanice je od 99,5 do 99,75 odstotka vode in peska ter od 0,25 do 0,5 odstotka kemikalij. Z drugimi besedami: ob vodi in pesku včrpamo v vrtino 2,5 do 5 l kemikalij, ki pa so neškodljive za okolje in jih med drugim uporabljamo za preprečitev tvorjenja bakterij v vrtini in povečanje viskoznosti vode.
V Sloveniji imamo veljavno zakonodajo, ki omogoča izvajanje hidravličnega frakturiranja vrtin pri pridobivanju ogljikovodikov (nafte in plina). Okoljska zakonodaja je bila dopolnjena julija 2014 z uredbo o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje. V uredbi je zahtevano, da mora izvajalec del izdelati presojo vplivov na okolje, ko uporabi 7500 m3 vode na vrtino pri hidravličnem frakturiranju. Slovenska zakonodaja je v tem primeru strožja, saj je po evropski direktivi omenjena zahteva podana pri 10.000 m3 vode. Izvajalec del mora izdelati tudi rudarski projekt za izvajanje hidravličnega frakturiranja. V rudarskem projektu je treba definirati količine vode, peska in kemikalij, ki jih bodo včrpali v vrtino. Rudarski projekt lahko izdelajo le inženirji projektanti rudarstva in geotehnologije, ki so pooblaščeni inženirji v skladu s slovensko rudarsko zakonodajo. Rudarski projekt mora revidirati neodvisna institucija. Rudarska inšpekcija je ustrezno usposobljena za nadziranje hidravličnega frakturiranja in ga je v preteklosti tudi že nadzirala. Prepričan sem, da morebitnega hidravličnega frakturiranja vrtin v Petišovcih ne bodo izvajali, če ne bo zadoščeno vsem varnostnim standardom. Skrb za okolje so dokazali že z ekološko sanacijo več kot 200 opuščenih naftnih in plinskih vrtin v severovzhodni Sloveniji. Zadnje hidravlično frakturiranje je bilo v Petišovcih izvedeno leta 2012. Negativnih vplivov na okolje in podtalnico ni bilo.
Zakaj prepovedati in zakaj ne
Zakaj v svetu prepovedujejo hidravlično frakturiranje vrtin in zakaj ga ni smiselno prepovedati v Petišovcih? Prepoved hidravličnega frakturiranja ali pa moratorij na to tehnološko metodo so v svetu uvedli samo na nekaterih območjih, kjer je plin v skrilavcih. Bistvena razloga za prepoved hidravličnega frakturiranja v svetu sta navadno dva.
Prvi razlog je ogrožanje podtalnice. Pri hidravličnem frakturiranju skrilavcev potrebujete velike količine vode, med 20.000 m3 in 40.000 m3 na vrtino. Če gre za velika plinska polja, lahko potreba po vodi presega nekaj milijonov m3 pitne vode. S porabo takih količin vode pa se lahko poruši naravno ravnovesje pri ohranjanju podzemnih voda. Dolgoročno ostanejo prebivalci brez pitne vode, kmetijstvo pa brez vode za namakanje kmetijskih površin.
Drugi razlog za prepoved hidravličnega frakturiranja je, da so nahajališča plina v skrilavcih le nekaj sto metrov pod površino zemlje. Z obravnavanim postopkom lahko zaradi nezadostne globine plasti pride do onesnaženja podzemnih voda in podtalnice. Neprepustne plasti kamnin niso dovolj debele, da bi preprečevale vdor hidravlične suspenzije v podtalnico. Pojavi se lahko tudi tresenje tal – potresi. V omenjenih primerih države prepovejo hidravlično frakturiranje.
V Petišovcih se bo morebitno hidravlično frakturiranje izvajalo na globinah med 2700 m in 3000 m, in to v peščenjakih. Predvidevam, da bo poraba vode med 3000 m3 in 5000 m3 na vrtino, kar ne bo ogrozilo naravnega ravnovesja pri ohranjanju podzemnih voda na območju Petišovcev. Za primerjavo naj dodam naslednje. V Sloveniji porabimo povprečno okoli 200.000 m3 (100 l vode na prebivalca) pitne vode v enem dnevu za spiranje stranišč, osebno higieno, pomivanje posode, pranje oblačil itd. Izračunajte porabo v enem mesecu ali enem letu. Številke postanejo strah vzbujajoče. Vendar naj vas potolažim, ravnovesje pri ohranjanju podzemnih voda v Sloveniji pri tej porabi še ni porušeno. Premer vrtine na omenjenih globinah v primeru hidravličnega frakturiranja v Petišovcih je 15 cm. Razpoke, ki bodo nastale ob frakturiranju, bodo imele maksimalni premer okoli vrtine do približno 300 m v horizontalni smeri. V severovzhodni Sloveniji izkoriščamo geotermalno vodo približno iz globin od 800 m do 1600 m. Podtalnica je na globini do 150 m. Iz navedenega je jasno, da s hidravličnim frakturiranjem ne bodo ogrožene podzemne vode. Ravno tako ne bo povzročenih potresnih učinkov. Vsak tehnološki poseg vrtanja, črpanja geotermalne vode, hidravličnega frakturiranja in črpanje plina v severovzhodni Sloveniji predstavlja s stališča varstva pri delu tveganje. Inženirji vemo, da absolutne varnosti ni. Leta 2008 je bil nepredviden izbruh geotermalne vode iz opuščene vrtine v Murski Soboti. Vrtino so strokovnjaki v nekaj urah uspešno sanirali. V zadnjih dvajsetih letih ni bilo drugih izrednih dogodkov, ki bi vplivali na varnost delavcev, prebivalstva ali imeli škodljive posledice za naravno okolje.
Lendava je »zeleno mesto«, saj se velik del mesta ogreva z izrabo geotermalne energije. Obenem v Petišovcih pridobivajo zemeljski plin. Po mojem prepričanju podjetja, ki skrbijo za raziskovanje in izrabo geotermalne energije ter pridobivanje zemeljskega plina, to počno strokovno in odgovorno do zaposlenih, prebivalcev in okolja. Nobenih strokovnih podlag ni, da se jim v prihodnje to omeji ali celo prepreči.
––––––
Prispevek je mnenje avtorja
Dr. Željko Vukelić, Naravoslovnotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani
