Je minister Mramor snedel besedo?

Davčna reforma: kako bo minister za finance povečeval konkurenčnost slovenskega gospodarstva.

Objavljeno
17. november 2015 22.19
Veliko Grablje 12.8.2014 Hvar Hrvaška
Andreja Škofič Klanjšček
Andreja Škofič Klanjšček

Napovedana davčna reforma naj bi povečala konkurenčnost slovenskega gospodarstva. S tem naj bi se odprla nova delovna mesta in Slovenija naj bi postala bolj zanimiva za tuje investitorje ter zadržala pri nas tiste, ki so se za prihod v Slovenijo odločili v preteklih letih. To je bil sicer namen še vsake davčne reforme do zdaj, vendar smo bili tudi tokrat polni optimizma.

Dolgo pričakovani predlogi treh zakonov so zunaj in kaj prinašajo? Na prvi pogled zgolj kozmetične spremembe: pri obdavčitvi pravnih oseb bomo malo dodali in pri obdavčitvi fizičnih oseb malo odvzeli in volilno telo, ki se bo nadejalo manj obdavčene nagrade oziroma bonusa, bo zadovoljno.

Najprej, take spremembe si ne zaslužijo imena »davčna reforma«. To je na prvi pogled le »davčno predalčkanje« ali presipavanje mivke z enega kupčka na drugega.

Pa je res? Ali pa je to resna grožnja za slovensko gospodarstvo?

Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb

Dve večji spremembi v zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb sta prepolovitvi investicijske olajšave in zmanjšanje olajšave za raziskave in razvoj (R & D).

Država hoče imeti preprost in pregleden javnofinančni sistem. Olajšave so slabši instrument davčne politike, saj lahko zmanjšujejo učinkovitost, uspešnost, poštenost in enostavnost davčnega sistema. Efektivna davčna stopnja leta 2014 je znašala zgolj 11,3 odstotka in naša povprečna nominalna stopnja je nižja od povprečja v EU. Največjo izgubo javnofinančnih prihodkov pa predstavljajo predvsem investicijska olajšava in olajšava R & D. Ker so se javni prihodki preveč znižali, ju je treba zmanjšati. In temu se reče davčna reforma.

Kaj po vsebini pomeni olajšava za investiranje? To pomeni, da neka družba, ki hoče povečati obseg svoje proizvodnje ali pa jo tehnološko nadgraditi, da bi bila bolj konkurenčna na svetovnih trgih (kar je ob obdavčitvi stroškov dela v Sloveniji kar težko doseči), za te investicije lahko uveljavi 40-odstotne olajšave. Matematično to pomeni, da če družba investira 10 milijonov evrov v svojo novo proizvodno linijo zaradi tega plača natančno 680.000 evrov manj davka. In zdaj bomo družbam to odvzeli oziroma za polovico zmanjšali.

Kaj pa olajšava za vlaganja v R & D? Do nje so upravičene družbe, ki imajo razvojne projekte, s katerimi iščejo nove tehnološke in posledično tudi poslovne priložnosti. Do zdaj so imele za take aktivnosti na voljo stoodstotno olajšavo, ki se bo očitno tudi za polovico znižala. Če uporabim matematični primer: družba, ki se je odločila za razvojni projekt v višini milijona evrov, je zaradi olajšave plačala 170.000 evrov manj davka, zdaj bomo to za polovico znižali na 85.000. V Franciji imajo trenutno ureditev, kjer družba plača 300.000 oziroma celo 400.000 manj davka (odvisno od pogojev) pri čemer, če nima dovolj davčne osnove, znesek denarja dejansko dobi vrnjen od države. V Avstriji bi tak zavezanec lahko uveljavil sto evrov zmanjšanja davka v obliki zmanjšanja davka. Tudi Hrvati imajo R & D olajšavo v višini 100 do 150 odstotkov (sicer je v praksi najpogostejša stoodstotna). In res je, Estonija je nima, vendar pa je treba poudariti, da Estonija z davkom od dohodkov obdavči le tisti del dobičkov, ki se namenijo dividendam. Če dobiček ostane v družbi, potem davka ni.

Iz te spremembe se da sklepati, da zakonodajalec ocenjuje, da imamo dovolj investicij v državi, da smo tehnološko na visoki ravni da v bistvu ni treba spodbujati inovacij in razvoja.

Zakon o dohodnini

Seveda so podjetniki, ki opravljajo dejavnost, deležni zmanjšanja olajšav, enako kot družbe. Zaman smo čakali razširitev dohodninskih razredov. Dobili smo nespremenjeno lestvico s četrtim dohodninskim razredom s stopnjo 50 odstotkov do leta 2020.

Dobili smo fiksno stopnjo obdavčitve kapitalskih dobičkov, in sicer na ravni 25 odstotkov. To je dejansko enakovredno obravnavanje davčnih zavezancev – kapitalski dobički so posledica preprodaje premoženja, pri določitvi, kaj in kdaj prodati, nas mora voditi potencialni dobiček, ne pa trajanje udeležbe.

Nič pa ni narejeno na področju obdavčitve dividend in deležev v dobičku, davčna stopnja je še vedno na 25 odstotkih. Želimo naložbe? Želimo, da ljudje svoj denar zaupajo družbam na dolgi rok? Če to res želimo, potem moramo nujno zmanjšati obdavčitve dividend in deležev v dobičku. Ljudje morajo biti motivirani, da zaupajo svoj denar družbam in jim s tem omogočajo razvoj in investicije.

Zakonodajalec je v razlogih za sprejetje zakona navedel, da je človeški kapital eden ključnih dejavnikov konkurenčnosti in dolgoročne rasti v Sloveniji. Koga imamo za norca – dohodninski razredi so ostali nespremenjeni in olajšave so se znižale zato, da bo lahko morda, poudarjam, morda nekaj družb izplačalo manj obdavčene bonuse.

Zakon o posebni davčni obravnavi nagrajevanja delavcev

Ta zakon prinaša tako imenovano razbremenitev stroškov dela. Na kratko, družba lahko 20 odstotkov svojega dobička pred obdavčitvijo nameni za nagrajevanje delavcev. Višina nagrade ne bo smela presegati dveh povprečnih plač delavca oziroma 5000 evrov.

Ta nagrada ne bo obremenjena s prispevki za socialno varnost in le polovica nagrade se bo vštevala v osnovo za izračun dohodnine. Do posebne obravnave bo upravičeno le enkratno in hkratno izplačilo vsem delavcem, ki dosegajo vnaprej določena merila. Če se bo nagrada izplačevala v več delih, bo le prvi del upravičen do te posebne obravnave. Poleg tega se ne bo smelo poseči v že pridobljene pravice delavca – torej plačilo za uspešnost bo moralo biti delavcu dano na razpolago kot dodano plačilo poleg dogovorjene plače v pogodbi o zaposlitvi.

Izplačilo pa bo lahko narejeno kadarkoli po javni objavi letnega poročila oziroma za družbe, ki niso zavezane objavi letnih poročil, pa po predložitvi izkazov davčnemu organu.

Tukaj se postavi vprašanje, zakaj je zakonodajalec postavil mejo 20 odstotkov poslovnega dobička pred obdavčitvijo. V času, ko se veliko slovenskih podjetij še vedno bojuje s posledicami gospodarske krize, visokih stroškov dela in z dragimi, če že ne nedostopnimi bančnimi krediti, se je zakonodajalec odločil, da bo meja na 20 odstotkov poslovnega dobička pred obdavčitvijo. In pri tem je v zakon še pozabil napisati, da bodo omenjene nagrade davčno priznan strošek (to je napisano zgolj v pojasnilu k petemu členu). In kot številni ljudje iz moje stroke upam, da bo jasno opredeljena tudi računovodska obravnava – namreč nagrada delavcu mora biti strošek leta, na katero se nanaša – to je temeljno računovodsko načelo nastanka poslovnega dogodka, in kakor zdaj lahko tolmačimo namen zakonodajalca iz pojasnila v petem členu predloga zakona, bo v letu nastanka davčno nepriznana, priznana pa bo v letu izplačila.

Davčna reforma?

Usedli se bomo v kot in počakali, da nas bo konec.

To je kratek povzetek dolgo pričakovane davčne reforme. Ne delajmo si utvar, da bo to prineslo preglednejši in bolj enostaven davčni sistem. Ne, to bo prineslo zgolj več javnofinančnih prihodkov, ki bodo bolj ali manj pregledno in gospodarno porabljeni, in pregnalo še več podjetij v tujino ter odgnalo še tiste tuje investitorje, ki bi se jim naša država še morda zdela zanimiva. Ne delajmo si utvar, da gospodarsko rast prinesejo javne investicije. Gospodarsko rast prinesejo podjetja. Podjetja, ki jim pustimo delati tisto, kar najbolje znajo, jim omogočimo normalne pogoje za poslovanje in od njih pobiramo davke. In več kot je podjetij, več je delovnih mest. Več kot je delovnih mest, manj mladih ljudi, v katere smo vložili na desettisoče evrov davkoplačevalskega denarja, da smo jih izobrazili do magisterijev in doktoratov, odide v tujino. In več kot je takih podjetij in mladih, ki ostanejo tu, več je pobranih davkov in prispevkov, manjši je delež neaktivnega prebivalstva.

Spet smo priča pripravi ukrepov, ki bodo povzročili, da bo Slovenija capljala na mestu, medtem ko druge države z večjimi ali manjšimi koraki gredo naprej. Mi pa ostajamo zadaj. Prerazporejamo in prerazporejamo, a kupčki so vse manjši. In čez nekaj let ne bo ničesar več, kar bi lahko (pre)razporedili.

––––––

Prispevek je mnenje avtorice in ne izraža nujno stališča uredništva.

Gostujoče pero
Andreja Škofič Klanjšček
direktorica oddelka za davčno svetovanje, Deloitte, d. o. o.