Tiskane izdaje
Veliko razburjenja je povzročila odločitev direktorja Zavoda za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni Jožeta Podržaja, ko je slavnega obsojenca namestil na polodprti oddelek zapora. Gospoda Podržaja dobro poznam in vem, da ni tako neumen, da bi pri tako razvpitem primeru kršil predpise.
Gre za pristojnost direktorja zavoda za prestajanja kazni zapora, merilo pa je preprosto: neproblematičnost obsojenca. Manj pa je znano, da ima direktor zavoda za prestajanje kazni zapora še veliko večje pristojnosti. Teoretično ob sodelovanju enega samega zdravnika lahko izpusti iz zapora tudi najhujše kriminalce, obsojene na najvišje možne zaporne kazni.
Luknja v zakonodaji
Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij v 24. členu določa, da se sme obsojencu, ki je na prostosti, odložiti izvršitev kazni zapora, če zaradi hude bolezni ni zmožen nastopiti kazni. Dvainosemdeseti člen pa določa, da se dovoli prekinitev prestajanja kazni, pri čemer se smiselno upoštevajo enaki razlogi, kot za odložitev izvršitve kazni iz 24. člena.
Do leta 2009 je o utemeljenosti izpustitve iz zapora iz zdravstvenih razlogov odločala posebna zdravstvena komisija, ki jo je imenoval minister, pristojen za pravosodje. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1D) pa je posebno zdravstveno komisijo ukinil. Merila za zdravstveno nezmožnost prestajanja kazni zapora niso bila nikoli določena.
Po ukinitvi posebne zdravstvene komisije ni določeno, kdo naj izda mnenje o zdravstveni nezmožnosti prestajanja zaporne kazni. Teoretično lahko direktor zavoda za prestajanje kazni zapora upošteva navadno zdravniško potrdilo kateregakoli zdravnika, pa mu nihče nič ne more.
O strokovnosti zdravniškega potrdila se ne more opredeljevati, meril, katera so tista zdravstvena stanja, ki onemogočajo prestajanje zaporne kazni, pa kot je bilo že omenjeno, ni. Zato bi tudi zdravniku, ki bi za obsojenca napisal ugodno zdravniško potrdilo, težko dokazali, da je kršil zakon. Vzemimo primer.
Zdravnik oceni, da je prestajanje zaporne kazni za obsojenca tako stresno, da kvarno vpliva na njegove kronične bolezni. Če s tem utemelji svoje mnenje, da obsojenec ni sposoben za prestajanje zaporne kazni, je strokovno pokrit.
Zakaj je bila zdravstvena komisija ukinjena?
Izkazalo se je, da posebna zdravstvena komisija ni mogla dovolj hitro izdajati mnenj, kadar je šlo za odložitev izvršitve kazni zapora. O prošnji za odložitev izvršitve kazni zapora odloča sodnik, ki vodi zadeve izvrševanja kazni zapora. Odločbo mora izdati v osmih dneh od prejema prošnje. Ker posebna zdravstvena komisija ni bila sposobna pravočasno izdajati mnenj, so jo preprosto ukinili.
Pomemben element za ugotavljanje zdravstvene nezmožnost je seveda raven zdravstvene oskrbe v slovenskih zaporih. Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij v 60. členu določa, da se obsojenci iz vseh zavodov v Republiki Sloveniji, ki jih zaradi begosumnosti ali iz drugih upravičenih razlogov ni mogoče zdraviti v splošnih zdravstvenih zavodih, lahko zdravijo v posebnih bolnišničnih prostorih enega izmed zavodov ali v ustrezno varovanem oddelku zdravstvenega zavoda.
Gre za mrtvo črko na papirju, ker, razen forenzične bolnišnice za psihiatrične bolnike, ustrezno varovanih oddelkov bolnišnic ali posebnih bolnišničnih prostorov v zaporih ni in jih tudi ne bo. S spremembo predpisov so bili obsojenci leta 2009 vključeni v sistem obveznega zdravstvenega zavarovanja. Primarno zdravstveno varstvo so v zaporih prevzeli zdravstveni domovi, ki imajo zdaj v zaporih splošne, zobozdravstvene in psihiatrične ambulante.
Zdravstveni dom Trebnje je prevzel največji zapor na Dobu. Obsojenci imajo z nekaj izjemami (prosta izbira zdravnika, zdraviliško zdravljenje, zdravljenje na domu) zagotovljene povsem enake pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, kot drugi zavarovanci Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Ali je zdravstvena oskrba v slovenskih zaporih ustrezna?
V zvezi s tem je bilo na pobudo zastopnika pacientovih pravic iz Novega mesta Roberta Sotlerja več sestankov, na katerih so sodelovali predstavniki ministrstev za zdravje, pravosodje, delo, družino in socialne zadeve, urada predsednika republike, varuha pacientovih pravic in državnega zbora. Ugotovljeno je bilo, da je v slovenskih zaporih sicer zagotovljeno primerno zdravstveno varstvo, ni pa poskrbljeno za paciente, ki bi potrebovali socialno-varstveno oskrbo.
Kaj storiti z ostarelimi,
Na podlagi teh ugotovitev smo zdravniki, ki delamo v zaporih, ob sodelovanju ministrstva za zdravje, pripravili merila za zdravstveno nezmožnost prestajanja kazni zapora. Osnovni kriterij je bolezen, ki je na prestajanju kazni zapora zaradi specifičnih razmer ni mogoče ustrezno obvladovati. V merilih so upoštevane samo somatske bolezni – za bolnike s hudimi psihičnimi motnjami je predvidena namestitev v forenzično bolnišnico.
Za starostnike in druge oslabele obsojence se šteje, da so nezmožni prestajanja kazni zapora, kadar je potrebna pomoč in postrežba za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb in tega zavod za prestajanje kazni zapora ne more zagotoviti. Gre za izvedeništvo in je za to delo treba določiti ustrezne izvedence.
Na ministrstvu za zdravje so menili, da bi bile zelo primerne invalidske komisije, ki imajo izkušnje pri odločanju o pravici do pomoči in postrežbe, kar je eden od kriterijev tudi za sposobnost prestajanja zaporne kazni. Zadnji sestanek je bil decembra lani pri varuhinji človekovih pravic dr. Zdenki Čebašek Travnik.
Dogovorili smo se, da se bo poskušalo poiskati lokacijo v enem od zaporov, kjer bi uredili prostore, ki bodo omogočali socialno-varstveno oskrbo.
Nujni bi bili nadaljnji ukrepi pri formiranju izvedeniškega ocenjevanja zdravstvene nezmožnosti za prestajanje kazni zapora. Dr. Čebaškova je, kot se je izrazila, z zadovoljstvom odkljukala še eno zadevo v svojem mandatu, ki ga je ravno zaključevala. Žal so z njenim odhodom aktivnosti povsem zastale.
Kako se torej izogniti zaporu? Treba je pridobiti zdravniško spričevalo in nato prepričati direktorja zapora, da ga upošteva. Zelo preprosto in povsem legalno.
***
Zdenko Šalda, dr. med., specialist medicine dela, prometa in športa
