Kakšna bo zapuščina Iger

Ob koncu vsakih olimpijskih iger mora predsednik M ednarodnega olimpijskega komiteja šestnajst tekmovalnih dni poskusiti povzeti s preprostim stavkom. Izjemno, veličastno, nepozabno – to je samo nekaj opisov, ki sem jih v času svojega predsedovanja uporabil za nekaj zadnjih iger.

Kako pa si bomo zapomnili London? Rekorden? Seveda. Zabaven? Prav gotovo. Deževen? Držimo pesti, da ne bi bil.

Ne glede na pregovorno muhavost angleškega vremena, imajo igre že vse elemente, potrebne za uspeh. Ne samo za dva tedna tekmovanj, temveč še dolgo potem, ko bo olimpijski ogenj ugasnil. Po zaslugi domačih organizatorjev, ki so temelje iger odločno zasnovali z mislijo na to, kakšna bo zapuščina iger, kaj bo od njih ostalo po tem, ko bo zadnji športnik v olimpijski vasi ugasnil luč in odšel domov.

Sebastian Coe, predsednik organizacijskega odbora iger, ve, da mora ustreči zahtevnemu občinstvu. Pred kratkim je izjavil: »Najzahtevnejša skupina v vsakem mestu ni niti Mednarodni olimpijski komite niti vlada, temveč prebivalstvo mesta in države, v kateri so igre. Ključno vprašanje, ki ga postavijo, je: Kaj bo ostalo po igrah?«

Lord Coe in njegova ekipa sta morala zaradi tako zahtevnih sodnikov v središče svoje ponudbe postaviti dediščino, ki jo bodo za seboj pustile igre. Olimpijske igre London 2012 so pripravljene prebivalcem mesta in državi gostiteljici veliko zapustiti. Govori se o navdihu za celo generacijo, oživitvi dolgo zanemarjenih območij Londona, boljši infrastrukturi za Londončane, zaposlitvenih možnosti in dostopnosti športnih objektov. Z neomajno podporo oblasti na vseh ravneh so organizatorji za dosego teh ciljev naredili že veliko.

Za vsak porabljeni funt je bilo 75 penijev uporabljenih z namenom , da bi igre zapustile čim bogatejšo dediščino. Tako je bila financirana temeljita preobrazba velikanskih predelov vzhodnega Londona, ki se je iz umazanega in zanemarjenega odlagališča odpadkov spremenil v bleščeč nov olimpijski park, ki ga bodo preuredili v inovativno in do okolja prijazno četrt. Po igrah bodo v njej delovna mesta, stanovanja, šole in prostori za različne športne in druge dejavnosti. Po zaslugi družbe Olympic Park Legacy Company je šest od osmih lokacij že našlo najemnike po koncu iger, kar je že samo po sebi velik dosežek.

Trajnostna obnova mest

Zapuščina pa ni bila vedno v ospredju načrtovanja olimpijskih iger. Več let je bila za organizatorje postranskega pomena in pogosto prepuščena naključju. Nekatera gostiteljska mesta so se v tem pogledu prav gotovo bolje odrezala kot druga.

Mednarodni olimpijski komite je spoznal, da je treba igre od začetka načrtovati tako, da postanejo pobuda za trajnostno obnovo mesta. Zato od vseh mest, ki kandidirajo, zahtevamo, da določijo svoje cilje in dolgoročne strategije že takrat, ko postanejo kandidati. Če je kandidatura uspešna, imajo tako organizatorji iger jasno vizijo ne samo za sedem let priprav, ampak tudi za obdobje po igrah.

Program prenosa znanja, ki ga ponuja Mednarodni olimpijski komite, omogoča novim kandidatom, da črpajo iz izkušenj prejšnjih gostiteljskih mest. Program ponuja dostop do veliko informacij, med drugim tudi študije primerov prejšnjih iger, študije o vplivu olimpijskih iger in tehnična poročila.

Barcelona je bila eno prvih gostiteljskih mest, ki ji je zgodnje načrtovanje res koristilo. Tako kot London je tudi Barcelona izkoristila priložnost, da je z organizacijo olimpijskih iger leta 1992 obnovila nekatere najbolj zanemarjene predele mesta, med njimi sto hektarov industrijskih zemljišč ob obali. Obnovljeni obalni pas je mesto popolnoma spremenil, veliko nastanitvenih možnosti, ki so se ponudile zaradi olimpijskih iger, pa je pripomoglo, da je mesto napredovalo v turističnem smislu. Pred igrami je mesto obiskalo manj kot dva milijona turistov na leto, lani pa kar 7,4 milijona.

»Zelene« igre

Takšnih primerov je še veliko. Lillehammer je leta 1994 postavil merila za »zelene« olimpijske igre, saj jih je organiziral z mislijo na socialne in okoljske koristi.

Sydney je za igre leta 2000 zasadil in uredil enega največjih mestnih parkov v Avstraliji. V pripravah na igre v Pekingu leta 2008 se je 400 milijonov otrok v programu vzgoje mladine s športom seznanjalo z olimpijskimi vrednotami. Z olimpijskimi igrami v Vancouvru leta 2010 so se izboljšale prometne povezave. Mesto je pridobilo 180 dizelsko-električnih hibridnih avtobusov, novo podzemno železnico, ki povezuje letališče s središčem mesta, in obnovljeno avtocesto, po kateri je postalo potovanje iz Vancouvra v Whistler varnejše in hitrejše.

Organizatorji londonskih iger so od prejšnjih gostiteljskih mest pridobili veliko znanja, ki jim ga je posredoval Mednarodni olimpijski komite. Kmalu bo tudi London na vrsti, da prihodnjim gostiteljem pomaga izboljšati njihove projekte.

Se bomo tridesetih olimpijskih iger spominjali kot izjemnih, veličastnih ali nepozabnih? To bo pokazal čas. Gotovo pa je, da ima London vse možnosti, da »njegove« igre za seboj pustijo trajno sled.