Tiskane izdaje
Tekst kolega Draga Bajta Kulturno tajkunstvo, objavljen na mnenjski strani Dela 29. septembra 2017, je dvojno nekorekten. Najprej in v svojem prvem delu je nekorekten do mene osebno in do založbe Beletrina, ki jo kot direktor vodim, saj avtor zgolj niza neke neoprijemljive in nepojasnjene insinuacije ter vrednostne sodbe z izključnim namenom očrniti moje in ime založbe.
Ko Drago Bajt piše, da se želi Beletrina »prikopati« do čim večjih denarnih sredstev, v negativno luč postavlja povsem normalno tržno dejstvo, ki so mu podvržene tako Beletrina kot tudi vse druge slovenske založbe, ki poskušajo na trgu preživeti ter še naprej podpirati izjemne pisatelje, prevajalce, lektorje, urednike in oblikovalce, ki bogatijo slovenski kulturni prostor.
Drago Bajt, ki tudi sam sodeluje z založbo Beletrina, poskuša s tem v bralcu vzbuditi negativen ali še raje sovražen odnos do mene osebno in založbe, in to takoj na začetku besedila, preden preide v njegov osrednji del, kjer sicer razkrije svoj motiv za pisanje, ne razkrije pa lastne vloge v celotni zgodbi.
O čem Bajt ne piše
Drago Bajt o dogajanju v Združenju avtorjev Slovenije (Zamp) piše izključno v nekem namišljenem kontekstu obračuna med nekim domnevno »zmernim« delom članstva in nekakšno »revolucionarno Čandrovo četico«, ki naj bi jo zanimal izključno prevzem konkretne avtorske kolektivne organizacije.
Pri tem pa Drago Bajt najprej zamolči, da je bil sam vse do zadnjih dogodkov dolgoletni član nadzornega odbora Zampa in še pomembnejše dejstvo, da so dosedanjemu vodstvu Zampa (tudi njemu kot članu nadzornega organa) avtorji in člani izjemno resno in s številkami utemeljeno očitali netransparentnost in previsoke stroške poslovanja na škodo avtorjev.
Zaradi netransparentnega in neracionalnega delovanja organizacije je bilo slovenskim avtoricam in avtorjem, ki se že tako iz leta v leto borijo z vedno slabšimi možnostmi objavljanja in vedno nižjimi honorarji, odvzetega še tisto malo denarja, ki bi ga lahko dobivali kot nadomestilo za uporabo njihovih avtorskih del.
Zakaj je Drago Bajt ta kontekst bralcem zamolčal, je jasno: če bi jim ga predstavil, bi moral odgovoriti tudi na jasno izrečene in s podatki utemeljene očitke avtoric in avtorjev, ki niso zadovoljni z delovanjem organizacije, ki obstaja izključno zaradi njih in ki bi kot taka morala delovati v njihovo korist, ne pa v korist same sebe. Na te očitke niti on, niti drugi člani nadzornega odbora, niti predsednik društva niso želeli odgovoriti ne na skupščini leta 2016 ne na zadnji pred dobrima dvema tednoma.
Skrivnostna poraba tretjine denarja za avtorje
Temeljni očitek dosedanjemu vodstvu in nadzornikom Zampa pa je preprost, in sicer, da se absolutno prevelik delež denarja, ki je pobran kot nadomestilo za uporabo avtorskih del, porabi za plačilo t. i. režije oziroma administrativno-tehnične službe, ki jo za društvo Zamp že dolga leta izvaja gospodarska družba Zamp, d. o. o. Ta ni v lasti kolektivne organizacije oziroma avtorjev, združenih v Zamp (kot bi se morda dalo sklepati iz imena), pač pa je v lasti petih fizičnih oseb. Znesek, porabljen za ta namen, je izjemno visok – gledano tako absolutno kot tudi relativno kot delež v odnosu do celote pobranih sredstev – saj vsako leto znaša več kot 200.000 evrov in krepko presega 30 odstotkov deleža vseh pobranih sredstev, v finančnem načrtu do leta 2018 pa naj bi ta strošek še naraščal, in sicer vse tja do 270.000 evrov oziroma do 46 odstotkov (sic!) vseh pobranih sredstev.
Kljub tako vrtoglavemu strošku režije članov Zampa niti vodstvo društva niti gospodarska družba Zamp, d. o. o. (ki jo tako izdatno plačujejo s svojimi honorarji), nikoli nista seznanila z osnovno, kaj šele detajlno strukturo tega stroška. Za povsem preprosto ponazoritev: iz dokumentov o delovanju društva je mogoče razbrati le, da za posamezne administrativne storitve plačujejo honorarje, ki dosegajo tudi 38 evrov na uro. To pa je postavka, ki si je ne more privoščiti skoraj noben slovenski avtor, ne pisatelj vrhunske literature in ne prevajalec, zaradi katerih društvo Zamp navsezadnje sploh obstaja.
Prav tako članstvo Zampa nikoli ni dobilo odgovora na vprašanje o lastništvu prostorov, v katerih je sedež društva Zamp, vse do pred kratkim, ko se je izkazalo, da je njihova lastnica gospodarska družba Kozovc, d. o. o., katere lastniki oziroma lastnice so natanko isti, kot so lastniki oziroma lastnice družbe Zamp, d. o. o.
Kdo je kje
Skratka: čisto konkretnih očitkov in vprašanj je tudi za Draga Bajta kot člana nadzornega odbora Zampa popolnoma dovolj, da bi lahko kolegom avtorjem v prostoru, ki so mu ga namenili v uredništvu Dela, podal prepričljive odgovore in pomiril njihovo očitno nezadovoljstvo. Tako pa je ta prostor žal zapravil za prozorno blatenje mene – in kar je še huje – založbe Beletrina, ki si kot ekipa mladih, sposobnih, zagnanih, požrtvovalnih in profesionalnih sodelavk in sodelavcev tega nikakor ni zaslužila. Pri tem naj dodam še to, da kljub očitkom Draga Bajta o mojem osvajanju institucij velja, da sam nisem član nadzornega odbora nobene od kolektivnih organizacij, Bajt pa sedi v nadzornih odborih kar dveh, tako Zampa kot Sazorja – Slovenske avtorske in založniške organizacije za pravice reproduciranja GIZ.
------
Prispevek je mnenje avtorja
