Tiskane izdaje
Pred kratkim smo bili soočeni z besedilom osnutka predloga zakona o zdravstvenih delavcih, ki bi v primeru sprejetja in uveljavitve pomembno posegel v položaj slovenskega zdravnika. Zlasti pomembno je zavedanje, da bi se s tem zakonom tako rekoč v celoti ukinila vloga Zdravniške zbornice Slovenije na področjih načrtovanja, izvajanja in zagotavljanja kakovosti podiplomskega izobraževanja, usposabljanja in izpopolnjevanja ter iz tega izhajajočega sistema licenciranja.
V nadaljevanju na podlagi predstavitve prednosti uveljavljenega sistema izvajanja specializacij zdravnikov predstavljam refleksije na številne neustrezne predvidene rešitve oziroma določbe potencialno novega zakona o zdravstvenih delavcih v Republiki Sloveniji.
Samoregulacija zdravniškega poklica je pomembna
Dejstvo je, da je k učinkovitemu prehodu v sistem mednarodno primerljivih organizacijskih in kakovostnih standardov v podiplomskem izobraževanju in usposabljanju zdravnikov v Sloveniji pomembno pripomoglo priznanje in uveljavitev visoke stopnje poklicne avtonomije sicer tudi zgodovinsko inherentne značilnosti zdravniškega poklica.
V primeru zdravniškega poklica gre za reguliran poklic (vsaj v številnih evropskih državah je tako), ki se zaradi svoje posebne vloge prav po tem v svojem bistvu razlikuje od drugih poklicev iz zdravstvene dejavnosti. Visoka stopnja samoregulacije poklica dokazano pomaga k usklajenemu delovanju sistema zdravstvene oskrbe in še posebno pri strokovnem izpopolnjevanju in specialističnem usposabljanju pomembno pripomore, da je le-to kar najbolj kakovostno.
Nadzorovano, pregledno in na objektivnih merilih temelječe odobravanje specializacij in vstopanje v proces poklicnega usposabljanja zdravnikov ob delu, usklajeno razporejanje po deloviščih oziroma specializantskih delovnih mestih, nenehno in sprotno spremljanje napredovanja v pridobivanju kompetenc za izvajanje in nosilstvo zdravstvene dejavnosti, in ne nazadnje prizadevanja za dober nadzor in izboljševanje kakovosti celotnega procesa so ključni elementi več let potekajočega posodabljanja sistema zdravniških specializacij v Sloveniji. Vse navedeno v okviru javnega pooblastila v zadnjem desetletju učinkovito izvaja Zdravniška zbornica Slovenije in pomeni velik strokovni in organizacijski napredek ter primerljivost s splošno uveljavljenimi standardi in priporočili in vsaj trenutno še pomeni pomembne elemente samoregulacije zdravniškega poklica.
Načrtovanje centralnih razpisov specializacij
Tako bi zbornica lahko skrbi za enakomerno razpisovanje in odobravanje specializacij zdravnikov. V razmerah, ko v Sloveniji še vedno primanjkuje zdravnikov je nujno, da se le-ti nadzorovano in uravnoteženo usmerjajo v različne specialnosti in različne regije. Metodologija za pripravo razpisa upošteva pričakovane upokojitve, sporočene potrebe in preskrbljenost posameznih regij s specialisti posamezne specialnosti. Stihijsko odobravanje specializacij zgolj na podlagi trenutnih želja ali moči posameznega oddelka je v preteklosti povzročilo resna pomanjkanja nekaterih specialistov. Zbornica tako skrbi za uravnoteženo število razpisanih specializacij po vsej državi in v vseh specialnostih ter ob tem upošteva razpoložljivo število zdravnikov (v preteklosti so nekatere specialnosti in predvsem posamezni zavodi bolj, drugi pa manj skrbeli za obnovo kadrov). Opravljanje specializacije so zakonska obveznost, centralni razpisi omogočajo hitro pridobitev specializacije vsem zdravnikom (ni treba čakati na potrebo posameznega zavoda in se z njim dogovarjati). Prednost je tudi na enem mestu objavljen razpis, kar omogoča transparenten pregled možnosti za pridobitev specializacije vsem zainteresiranim kandidatom.
Zagotovljene enake možnosti za pridobitev specializacije
S transparentnim načinom odobravanja specializacij, kjer so vnaprej znani kriteriji in merila za ocenjevanje le-teh, je zbornica zagotovila izpolnjevanje enega osnovnih načel demokratičnosti – načelo enakih možnosti. Postopek odobritve specializacij je namreč enak za vse prijavljene kandidate, kar omogoča, da imajo vsi kandidati enake možnosti za pridobitev katerekoli specializacije na podlagi njihovih dosedanjih dosežkov in referenc.
Urejen način zaposlovanja
Transparentno financiranje, za ureditev katerega si je zbornica prizadevala kar nekaj let, je takšen, da denar sledi specializantu. Pooblaščeni izvajalci dobijo refundacijo sredstev za specializacije, kar pomeni, da le-teh ne plačujejo več iz sredstev za opravljanje programa, kot je bilo urejeno pred letom 2003. Ta način financiranja »osvobaja« specializanta, ki se tako res lahko prvenstveno posveti svojemu usposabljanju.
Izboljšan položaj
Zdravstveni zavodi vplivajo na razpis specializacij
Sistem, ki smo ga v Sloveniji izvajali do leta 1999 je bil razdrobljen, nepregleden ter brez kakršnegakoli sistemskega upravljanja kakovosti. To je pripomoglo h kadrovski nezadostnosti ter v nekaterih primerih celo do kriznih razmer pomanjkanja zdravnikov v določenih slovenskih okoljih.
Zdravstveni zavodi vplivajo na razpis specializacij s tem, da zbornici javljajo potrebe za razpis določenih specializacij. Zbornica na podlagi teh podatkov in podatkov, ki jih ima v registru zdravnikov ob upoštevanju razpoložljivih kandidatov za prijave na razpis, pripravi nacionalno in po specialnostih uravnotežen razpis specializacij. Zbornica evidentira in upošteva vse javljene potrebe, ki jih sporočijo zavodi. Vendar pa podatki za preteklo desetletje kažejo, da bi ob nekritičnem upoštevanju teh podatkov bilo treba v prvih letih razpisovati, na primer, na stotine specializacij, kandidatov za prijavo na razpis pa je bilo le približno 200. V takih razmerah je nujno, da obstaja centralno razpisovanje specializacij, saj bi večina zdravnikov sicer privolila v specializacijo v najbolj atraktivnih ustanovah in še to v pretežno najbolj priljubljenih specialnostih. S premišljenimi pripravami razpisa so bile tako ponujene možnosti za pridobitev specializantov tudi drugim regijam in v manj priljubljenih specialnostih.
Zdravniška zbornica Slovenije je bila vsa leta, odkar je prevzela vodenje specializacij, odprta za predloge. Ti so bili oblikovani na podlagi izkušenj iz našega in sistemov podiplomskega usposabljanja v drugih evropskih državah. Vseskozi smo izboljševali postopke razpisovanja specializacij ter merila na izbirnih postopkih za kandidate na določeno specializacijo. Poleg tega so bili predvsem s strani zdravstvenega menedžmenta nenehno ponavljani predlogi, da se poveča vpliv vodilnih v zdravstvenih zavodih na izbiro kandidatov za posamezno regijo. Zbornica je te predloge v celoti upoštevala ter predlagala ustrezne spremembe v besedilu trenutno veljavnega zakona o zdravniški službi.
Enakomerno preskrbljenost državljank in državljanov na celotnem ozemlju Republike Slovenije z zdravstveno oskrbo lahko in mora zagotavljati neodvisni organ, ki ima kontinuirano neodvisno dolgoročno vizijo pokritosti vsega slovenskega ozemlja s specialisti ter tudi primerne kadre za usposabljanje novih specialistov.
–––––––––––
Prispevek je mnenje avtorja
Gostujoče pero
Prof. dr. Zlatko Fras, dr. med.
bivši predsednik Evropskega združenja zdravnikov specialistov, strokovni direktor Interne klinike UKC Ljubljana
