Tiskane izdaje
Splošna deklaracija o človekovih pravicah, ki so jo članice OZN sprejele v Parizu 10. decembra leta 1948, je sijajna gesta, ki se je vsako leto spomnimo ob svetovnem dnevu človekovih pravic. Morda so takrat bile za Američane in somišljenike v deklaraciji pomembnejše osebne politične pravice, kot so svoboda, zasebnost in lastnina, medtem ko so bile za Sovjetsko zvezo in njene somišljenike pomembne socialno-ekonomske pravice, kot so pravica do dela, poštenega plačila, izobraževanja, zdravstvenega varstva in podobno. Svet je takrat, po strahoviti izkušnji druge svetovne vojne, zbral dovolj volje za uskladitev in sprejetje deklaracije. Čeprav jo velike in male države nenehno kršijo, pa pomeni referenco za ugotavljanje teh kršitev in opozarjanje na nepravilnosti.
2500 let človekovih pravic
Že v stari Grčiji sta Platon in Aristotel govorila o naravnih pravicah človeka, ki izhajajo iz iskanja »dobrega«. Zgodovinarji ugotavljajo, da izvirajo prvi zametki listine o človekovih pravicah iz Perzije, kjer je v 6. stoletju pred našim štetjem perzijski kralj Kir Veliki na glineni valj napisal izjavo, s katero je dal ljudem osebno svobodo in tudi pravico, da si sami izberejo vero. Magna karta iz leta 1215 je listina, ki je prispevala k zagotavljanju političnih svoboščin, saj je obvezovala angleškega kralja, da mora ta spoštovati zakone in pravne postopke.
Postopno so se uveljavljale ideje, da so ljudje po naravi svobodni in enakopravni. Pomembni dokumenti o človekovih pravicah so nastajali po velikih revolucijah, dokler ni po drugi svetovni vojni nastala deklaracija o človekovih pravicah. Ta listina našteva pravice, ki naj bi bile neodtujljive in naj bi veljale povsod ter za vse. To so, na primer, pravica do življenja, pravica, da človek ni diskriminiran, zasužnjen, mučen, pravica enakosti pred zakonom, pravica do zasebnosti, pravica gibanja, pravica do azila, pravica posedovanja lastnine, pravica svobode mišljenja, govora, druženja, pravica do socialnega in zdravstvenega varstva, pravica do zaposlitve, pravične plače ter počitka, pravica do izobraževanja itd. Generalna skupščina OZN je že v petdesetih letih prejšnjega stoletja dala tudi pobudo za ustanovitev sodišča, ki pa je zaživela šele leta 2002 z Mednarodnim kazenskim sodiščem v Haagu, ki obravnava zločine proti človeštvu, genocide in vojne zločine.
Evropa je že v petdesetih letih sprejela Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter pozneje vzpostavila ustrezno infrastrukturo za nadzor in uveljavitev, predvsem z Evropskim sodiščem za človekove pravice v Strasbourgu.
Med kršitelji tudi Slovenija
Velike in male, razvite in revne države kršijo načela iz Splošne deklaracije o človekovih pravicah. Številne nevladne organizacije opozarjajo na kršitve in kažejo na kršitelje. Human Rights Watch, ena najbolj znanih mednarodnih nevladnih organizacij, ki bedi nad kršenjem človekovih pravic, vsako leto vzame pod drobnogled približno 90 držav in izda poročilo, v katerem za vsako državo ugotovi šibke točke pri spoštovanju človekovih pravic. Amnesty Inernational, izpostavlja kršenja v Nigeriji, Srednjeafriški republiki, Južnem Sudanu pa tudi v Severni Koreji, Kitajski, Rusiji in drugod. Saudova Arabija velja za enega največjih kršiteljev človekovih pravic in ji Human Rights Watch očita mučenje in preganjanje političnih disidentov in aktivistov za človekove pravice, izvajanje smrtne kazni, kratenje pravic ženskam, omejevanje verske svobode in številne druge kršitve.
Skrb vzbujajoče je dejstvo, da ZDA niso ratificirale številnih mednarodnih listin o človekovih pravicah, ki jih je ratificirala večina držav članic OZN. To so, na primer Konvencija o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk, Konvencija o enakem plačilu za moške in ženske za enako delo, Konvencija o otrokovih pravicah in številne druge. Težko je upravičiti, zakaj naj ZDA ne ratificira Rimski statut Mednarodnega kazenskega sodišča in ne priznava jurisdikcije tega sodišča v Haagu. Tak odnos ZDA do mednarodnih pogodb ne more naleteti na odobravanje ali biti zgled drugim državam. Human Rights Watch v poročilu za leto 2015 opozarja, da je Barack Obama zavrnil preiskavo in pregon tistih, ki so odredili mučenje v nekaterih ameriških zaporih, čeprav je to natančno opisano v poročilu Senata. Eden madežev je tudi zapor Guantanamo na Kubi, kjer je brez sojenja še vedno zaprtih več kot sto ljudi.
Amnesty International poudarja, da v Sloveniji še vedno ni dokončno rešen problem izbrisanih, čeprav je bil dosežen napredek. Opozarja tudi na diskriminacijo Romov. Skrb vzbujajoče je, ko vidimo, da je bilo na Evropskem sodišču za človekove pravice v preteklosti vloženih veliko pritožb na račun Slovenije. Šlo je za zadeve, ki so vezane na počasno delovanje sodišč, na razmere v zaporih, odvzem pravice do državljanstva, varstvo premoženja varčevalcev Ljubljanske banke iz nekdanje Jugoslavije itd.
Neoliberalizem
Zanimivo je, da je Otto von Bismarck že pred 130 leti v strahu pred socialističnimi gibanji uvedel socialne programe, s katerimi je hotel tudi povečati produktivnost delavcev. Ti programi so zajemali zdravstveno, nezgodno in nvalidsko zavarovanje ter starostno pokojnino in so s tem pripomogli k zagotavljanju socialno-ekonomskih pravic človeka. Ko je v drugi polovici 20. stoletja vse večji del sveta postajal socialističen ali komunističen, so v strahu pred levico v kapitalizmu bile izboljšane ekonomsko-socialne pravice človeka. Danes levičarska gibanja ne pomenijo nobene nevarnosti za kapital več. Morda tudi zato socialni programi kopnijo, mladi pa se izseljujejo. Nekateri menijo, da se je lažje odpovedati kritiziranju oblasti in drugim političnim svoboščinam, kot pa sprejeti ponižanje in lakoto, ki jo prinaša globalni neoliberalizem.
Prevlada naftnih dolarjev
Letos je Svetovni dan človekovih pravic posvečen svoboščinam, na katerih temelji Splošna deklaracija o človekovih pravicah, to je svobodi govora in verovanja ter pravici, da ne bi živeli v strahu in pomanjkanju. Ali bo predstavnik Saudove Arabije, ki je bil letos imenovan za vodjo odbora, ki imenuje posebne poročevalce v Svetu OZN za človekove pravice, pripomogel k promociji in zaščiti človekovih pravic po svetu? UN Watch meni, da je škandalozno, da so Združeni narodi na to mesto imenovali predstavnika države, ki je obglavila več ljudi kot leto prej ekstremna skupina Islamska država, in da to dokazuje, da so naftni dolarji in politika prevladali nad človekovimi pravicami.
Ali se danes kršenje človekovih pravic nadaljuje in je le način kršenja drugačen? Ali bodo multinacionalke, ki prek svojih podizvajalcev danes izkoriščajo delavce v Bangladešu in kršijo človekove pravice čez čas svoje proizvodne zmogljivosti le preselile nekam v Afriko? Ali z neoliberalizmom res spodbujamo konkurenčnost ali pa zaradi večanja revščine kršimo človekovo pravico do bivališča, hrane, dela, zdravstva, socialnega varstva? Ali potrebuje človek novo globalno uničevanje, kot je bila druga svetovna vojna, da bo sposoben spoštovati človeka?
–––––––––––
Prispevek je mnenje avtorja
Gostujoče pero
Dr. Saša Prešern
raziskovalec
