Tiskane izdaje
Mediji so polni novic o neustavljivi reki beguncev, ki poskušajo priti v Zahodno Evropo. Predvideno število prosilcev za politični azil v Nemčiji se je leta 2015 povečalo s 450.000, kolikor so jih pričakovali spomladi, na sedanjih 800.000. Politiki, upravni organi in mediji se trenutno posvečajo predvsem temu, kako obvladati velikanske praktične vsakdanje težave, ki se pojavljajo zaradi množičnega prihoda ljudi. Toda zelo malo je mogoče slišati o dolgoročnih posledicah, čeprav se bo nemška družba prisiljena spopasti z izjemnimi organizacijskimi in kulturnimi izzivi.
Najprej nekaj številk. Nemčija ima trenutno malo več kakor 81 milijonov prebivalcev, čeprav je število ljudi, ki dejansko živijo v državi, verjetno za milijon ali dva višje. Po napovedih zveznega inštituta za raziskave prebivalstva se bo število prebivalcev Nemčije do leta 2030 zmanjšalo na 79,3 milijona. To pomeni, da bo čez 15 let v Nemčiji živelo tri milijone ljudi manj kakor zdaj. Napovedi OZN so še dolgoročnejše in predvidevajo, da bo leta 2050 v Nemčiji živelo samo 73 milijonov ljudi, torej deset milijonov manj kakor danes. Zvezni statistični urad napoveduje, da jih bo približno toliko v Nemčiji živelo leta 2060. Vse te napovedi predstavljajo Nemčijo kot državo, v kateri živi vse manj ljudi. Skupaj s spremenjeno prebivalstveno piramido bo takšen razvoj močno vplival na porabo in gospodarstvo. Trditve, da »stari ljudje ne nakupujejo« in »demografija je ekonomija«, razkrivajo, zakaj Nemce čaka temna prihodnost, če se bodo takšne pesimistične napovedi uresničile.
Ne verjamem, da so ti podatki pravilni. Osebno pričakujem, da bo leta 2050 v Nemčiji živelo 93 milijonov ljudi. S to številko ne poskušam oblikovati natančne napovedi, ampak bi rad predvsem pokazal, kakšen splošni razvoj pričakujem v prihodnje. Pravilna številka bi zlahka dosegla sto milijonov. Za leto 2030, torej čez 15 let, se mi ne zdi prav nič nerealistično pričakovati, da bo v Nemčiji živelo od 85 do 88 milijonov ljudi. Toda natančne ocene so seveda nemogoče. Že podatek o tem, da je pričakovano število prosilcev za azil zdaj dvakrat večje, kakor je bilo še pred štirimi meseci, dokazuje, kako nepredvidljivo se razvijajo takšni dogodki. Kako sem torej dobil svoje številke? Od kod bodo prišli vsi dodatni ljudje?
Veliko več prebivalstva
Leta 2014 je v Nemčiji živelo milijon priseljencev, kar je samo malo manj kakor v ZDA, številka pa velja za drugo najvišjo na svetu. Leta 2015 se številka lahko povzpne na 1,4 milijona. Večina priseljencev trenutno prihaja iz srednje in vzhodne Evrope, držav Zahodnega Balkana in držav, v katerih divja vojna, denimo v Siriji. V državah zahodnega Balkana 40 odstotkov prebivalstva pravi, da bi radi zapustili svojo državo. Njihov priljubljeni cilj je Nemčija. Vsak dan je vse več Afričanov pripravljenih tvegati in se odpraviti na nevarno potovanje v Evropo. V Afriki trenutno živi milijarda ljudi. Raziskave kažejo, da bi 40 odstotkov Afričanov rado odšlo v Evropo. Po napovedih OZN se bo število prebivalcev v Afriki do leta 2050 povečalo na dve milijardi. To pomeni, da se bo v prihodnjih 35 letih tam rodilo več kot milijarda ljudi. Koliko od njih jih bo hotelo živeti v Evropi, predvsem v Nemčiji?
Na moje razmišljanje vpliva predvsem tale trditev, o kateri sem prepričan, daje resnična: pritok priseljencev je resda mogoče usmerjati, ni pa ga mogoče ustaviti. Sprijazniti se moramo s tem, da bo v prihodnjih desetletjih več milijonov ljudi prišlo živet v Nemčijo. Tega ne morejo preprečiti nobene ograje, zidovi, vojaške akcije ali zmanjšanje žepnine. Nemčija, Evropa in preostali svet bi seveda morali storiti vse, kar lahko storijo, da bi izboljšali življenjske razmere v Afriki in končali oborožene spore na kriznih območjih. Toda vsa takšna prizadevanja ne bodo preprečila prihoda ljudi; VELIKA SELITEV se bo zgodila.
Zvezni statistični urad dolgoročno pričakuje, da bo v državo vsako leto prišlo 200.000 priseljencev. Mislim, da je številka 800.000 precej verjetnejša. To pomeni, da jih bo vsako leto za 600.000 več, kakor jih pričakuje statistični urad. Do leta 2050, torej čez 35 let, jih bo približno 20 milijonov več, kakor predvidevajo trenutne uradne napovedi, in število se bo približalo moji predvideni oceni, ki znaša 93 milijonov. Je takšna ocena realistična ali gre samo za domneve? Tega nihče ne more vedeti. Toda prepričan sem, da je množično povečanje števila prebivalstva v Nemčiji precej verjetnejše od upada.
Kakšne bodo torej posledice?
Nemčija bo v prihodnjih desetletjih država s povečevanjem številom prebivalstva. Nemške demografske težave bodo odpravljene. Nemčija bo potrebovala velikanske naložbe, s katerimi bo ustvarjala nepremičnine in delovna mesta za povečevanje števila prebivalstva. Dohodki in blaginja bodo odvisni od dejavnikov, navedenih v nadaljevanju.
Če ne moremo ustaviti pritoka ljudi, moramo storiti vse, kar moremo, da bomo vključili, usposobili in izobrazili priseljence tako, da bodo postali produktivni člani gospodarstva in družbe. Zato se bo moralo temeljito spremeniti razmišljanje družbe. NEMČIJA JE PRISELJENSKA DRŽAVA! Z odprtostjo in pobudami za vključevanje v družbo moramo izkoristiti zmogljivosti predvsem mladih priseljencev. Hitro vključevanje priseljencev iz Azije v ZDA je dober vzor. V Franciji priseljenci končajo predvsem v ločenih getih in temu se je treba za vsako ceno izogniti. Nemčija mora vložiti milijarde v hitro in učinkovito izobraževanje novih prebivalstvenih skupin. Storilnost in blaginjo je mogoče vzdrževati samo z visokokvalificiranimi ljudmi.
Najpomembnejša prednostna naloga novih prišlekov bi moralo postati to, da se naučijo nemščine. Za dosego tega cilja bo morda treba začeti izvajati pritisk nanje, zato se bo moralo s tem vprašanjem verjetno ukvarjati tudi vrhovno sodišče. Pritiska zaradi vključevanja v družbo ni vedno lahko uskladiti s svobodo.
Leta 2050 bo precej drugače
Nemci se bodo morali sprijazniti s tem, da bo nemška družba leta 2050 videti precej drugače kakor zdaj. Že sedanja družba je zelo drugačna od tiste iz leta 1990, čeprav številni Nemci tega niso pripravljeni priznati. Do leta 2050 bi bil lahko delež ljudi afriškega rodu, torej Afronemcev, primerljiv s sedanjim deležem Afroameričanov v ZDA. Ljudje nemškega rodu, protestanti in katoliki bodo verjetno postali manjšina.
Trenutno izpraznjena mesta v vzhodni Nemčiji bodo spet naseljena. Neki švicarski vlagatelj mi je povedal, da kupuje celotna blokovska naselja v zapuščenih vzhodnonemških mestih po zelo nizkih cenah. To počne zato, ker je prepričan, da je »Nemčija tako privlačna zaradi svojega podnebja in infrastrukture, da ta območja ne bodo ostala premalo naseljena zelo dolgo«. Sčasoma se bo morda pokazalo, da ima prav.
Trg dela se bo močno spremenil. Več ljudi pomeni več delovnih mest. Nekvalificirani delavci bodo čutili pritisk priseljencev. Če bo izobraževalna pobuda uspešna, ne bo več tako zelo primanjkovalo visokokvalificiranih ljudi.
Politične stranke se bodo znašle pred velikanskimi izzivi. Obamo so izvolili za predsednika, ker mu je uspelo pridobiti glasove špansko govorečih prebivalcev. Politična stranka, ki ji bo uspelo pridobiti zaupanje priseljencev, bo zmagala na volitvah v prihodnjem desetletju.
Priseljevanje bo omogočilo izjemne priložnosti za nadaljnjo internacionalizacijo nemškega gospodarstva. V zadnjih desetletjih v državi ni primanjkovalo zaposlenih, ki govorijo poljsko ali rusko, zato se je tudi zelo povečala prodaja nemških izdelkov na teh trgih. Afronemci bodo enako učinkoviti pri razvoju novih trgov v Afriki.
V Evropi lahko pričakujemo nekaj nenamernih posledic. Nekaterim državam ni všeč vse močnejši položaj Nemčije v Evropi. Toda če bo Nemčija odprla svoja vrata več priseljencem kakor druge evropske države, se bo njen položaj v Evropski uniji še okrepil. Zaradi Nemčije s skoraj sto milijoni ljudi se bodo številne njene sosede verjetno počutile nelagodno.
V prihodnjih desetletjih se bo Nemčija spremenila bolj kakor kdaj prej v svoji zgodovini. Celo spremembe po drugi svetovni vojni so bile manj temeljite, saj so bili ljudje, ki so prišli z vzhoda, večinoma Nemci. Tokrat bodo priseljenci prihajali iz drugih kultur, imeli bodo drugačno vero in drugačno barvo kože. Če bosta vključevanje v družbo in izobraževanje uspešni, Nemčijo čaka razcvet, kakršnega do zdaj še ni doživela. Če ne, nam Bog pomagaj.
–––––
Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.
Hermann Simon
ustanovitelj in predsednik globalnega svetovalnega podjetja Simon-Kucher & Partners
