Majhni koraki v svetlo prihodnost

Slovenija letos praznuje svoj 25. rojstni dan. Obletnica, ko bi si morali vzeti trenutek, da se zazremo v preteklost in takratna pričakovanja, in čas, ko se moramo zazreti v prihodnost in razmisliti o tem, kakšno Slovenijo si želimo čez 25 let.

Smo Slovenci zadovoljni z državo, v kateri živimo? Pričakovanja leta 1990, ko so tisti z volilno pravico odšli na plebiscit, so bila velika. Želje se marsikomu niso uresničile in veliko ljudi je imelo povsem drugačna pričakovanja, kot pa je realnost življenja, v katerem živimo. Želeli smo si novo Švico, znašli pa smo se tukaj, kjer smo.

Premier Cerar je letos dejal: »Slovenec sem. Ne jamram. Iščem rešitve.« Tudi jaz ne bom iskal vzrokov, zakaj nisem zadovoljen z življenjem v Sloveniji, ampak bom iskal vzroke, zakaj je lepo živeti v Sloveniji, in kakšno Slovenijo si želim.

Slovenija je čudovita država in v njej živijo čudoviti ljudje

Kadarkoli grem na potovanje v tujino, se z veseljem vračam. Trava v Sloveniji je bolj zelena, kot je trava v Avstriji, vendar smo Slovenci manj ponosni na svojo državo, kot pa so, denimo, Hrvati ali Italijani. Želel bi si, da bi Slovenci končno postali bolj pripadni svoji državi in predvsem, da bi bili ponosni na deželo, za katero smo se sami odločili, da bomo živeli v njej. Da bi znali ceniti svojo majhnost in jo preleviti v prednost, ker nas zdaj ta naša majhnost vedno znova ovira in vedno znova imam občutek, da se tega sramujemo. Namesto da bi odkrivali lepote Slovenije, poznamo vsako restavracijo v Parizu in Londonu, ko pa nas pot zanese čez Muro, niti ne vemo več, kje smo.

Zavedajmo se, da smo Slovenci čudovit narod, da si znamo med seboj pomagati in da znamo stopiti skupaj, ko je to potrebno. Toda zakaj bi nas morale povezovati zgolj naravne katastrofe, ko vsi delujemo kot eno, če pa se lahko preprosto tudi sicer spoštujemo in smo dejansko eno.

Ukvarjajmo se s prihodnostjo in pozabimo na preteklost

Življenje v Sloveniji ponuja življenje v preteklosti. Žalostno je, da se politika in ljudje ukvarjamo s polpreteklo zgodovino in nimamo jasnih vizij in ciljev za prihodnost. Verjetno je lažje živeti v konstantnem konfliktu, kot pa preseči te okvire in načrtovati prihodnost. Ko nam bo enkrat uspelo preseči ideološke okvirje, v katere se sami zapiramo, bodo tudi naša življenja postala precej drugačna, predvsem pa manj obremenjena s stvarmi, ki jih ne moremo spreminjati. Narod, ki spreminja svojo zgodovino, ne bo imel lepe prihodnosti.

Ko bomo presegli okvire in se bomo začeli zavedati, da nas ukvarjanje s preteklostjo ne bo popeljalo v boljšo prihodnost, bo prišel čas streznitve in pristanek bo precej trd.

Želim si varno in socialno državo

Prehod iz prejšnjega sistema v sedanjega je v Sloveniji pustil precej posledic. Ljudje se, kljub temu da je od tega minilo že četrt stoletja, še vedno niso navadili na nov sistem in nova pravila, ki jih je prinesla demokracija, so še vedno marsikomu neznanka. Če je bilo nekoč vse naše, so se stvari odtlej spremenile in pripadajo posameznikom, ki imajo in ki so bili v pravem trenutku na pravem mestu.

Želim si, da bi bila Slovenija čez 25 let varna država, kjer bi se lahko ponoči mirno sprehajal brez strahu, da me bo kdo napadel, in da bi Slovenija poskrbela za vse tiste državljane, ki jim v življenju ni uspelo, kot je uspelo nekaterim drugim.

V 2. členu ustave imamo zapisano: »Slovenija je pravna in socialna država,« in srčno upam, da to čez 25 let ne bodo zgolj črke na papirju, ampak se bo to tudi dejansko udejanjilo.

Želim si več delovnih mest in manj brezposelnih

Več kot 100.000 brezposelnih je velika številka. Predstavljam si stiske teh ljudi ter nezadovoljstvo in frustracije, ker ne najdejo zaposlitve. Mladi po končanem šolanju ne najdejo službe in veliko jih razmišlja o tem, da bi si poiskali delo v tujini. Država poskuša reševati težavo tako, da išče hipne rešitve, ki pa na dolgi rok ne prinašajo rezultatov.

Marsikaj bo treba spremeniti v Sloveniji, da bomo začeli privabljati tuje investitorje, ki bodo v Sloveniji gradili tovarne ali pa jim bomo morali dovoliti, da kapitalsko vstopajo v tukajšnja podjetja in nam pomagajo vstopati na tuje trge. Zadnja leta je namreč situacija v Sloveniji precej drugačna, veliko ljudi se boji tujcev, ki kupujejo domača podjetja in jih v zelo kratkem času sanirajo ter iz njih naredijo uspešna podjetja, ki zaposlijo še več ljudi.

V nekih drugih časih, ko je obstajalo jugoslovansko tržišče, so naša podjetja lahko preživela z orientiranjem le nanj, vendar so se razmere spremenile, mi pa se jim nismo znali dovolj hitro prilagoditi, predvsem pa nam ni uspelo najti novih poslovnih priložnosti v tujini. Imamo znanje, imamo pridne delavce, vendar ne znamo prodajati v tujino, predvsem pa premalo investiramo v nove razvojne projekte.

Slovenija bi čez 25 let morala postati »hub« za mlada tehnološka podjetja, ki bi razvijala nove produkte, z njimi pa bi s svojim znanjem in izkušnjami sodelovali strokovnjaki, ki jih ima Slovenija zelo veliko. Pri tem bi morala aktivno pomagati država, predvsem pa bi morali iskati tuje investitorje, ki bi bili pripravljeni vlagati v Slovenijo in Slovence.

Uredimo sodstvo, zdravstvo in plačilno nedisciplino

V Sloveniji potrebujemo urejeno sodstvo, ki bo državljanom vrnilo občutek, da smo pred zakonom vsi enaki. Da se bomo začeli zavedati, da bomo za kršenje zakonov odgovarjali. Zdaj imam namreč pogosto občutek, da ni povsem tako in da obstajajo zakoni za dve vrsti ljudi. Enako je z zdravstvom, kjer se pripravlja reforma, odkar obstaja Slovenija, pa vendar se nič ne spremeni. Verjetno so določeni interesi, ki so močnejši od volje po spreminjanju. Reforma zdravstva je nujna in sam si želim, da bo potem to področje urejeno in da se bodo zmanjšale čakalne vrste, predvsem pa, da bo jasno, kam je šel denar za kateri projekt.

Če bi v Sloveniji uredili probleme s plačilno nedisciplino, bi veliko več podjetij lahko preživelo na trgu. V časih SDK so bile te stvari urejene, potem pa so se razpustile in živimo v svetu, ko smo odvisni od dobre volje ljudi, ki nam dolgujejo denar in ga nakažejo, ko se jim zdi. Če bi rešili ta problem, bi rešili veliko delovnih mest, predvsem pa bi poskrbeli za to, da bi si ljudje upali odpirati svoja podjetja in se postaviti na lastne noge.

Težko je razmišljati o Sloveniji čez 25 let, kajti četrt stoletja je za nami, pa imam občutek, da se še nismo dovolj dobro navadili na svojo državo in da premalo cenimo deželo, v kateri živimo.

Bodimo ponosni na to, kar imamo, in pozabimo na preteklost, politiko in vse ostale stvari, ki nas delijo. Poskusimo spreminjati svoj svet in le to se bo odražalo tudi v svetu, v katerem živimo.

Bodimo ponosni na to, da imamo svojo državo in z dvignjeno glavo poglejmo enkrat v prihodnost. Ni vse tako črno in narobe v Sloveniji!

***

Roni Kordiš je ljubitelj vsega digitalnega, ki od leta 2005 piše blog had.si.

Prispevek je osebno mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.

***

Vse prispevke smo zbrali v dosjeju, do katerega pridete s klikom na ikono:

Na Delu smo se pred 25. rojstnim dnem slovenske države odločili skupaj z vami usmeriti pogled v prihodnost.

Zato smo skupini avtorjev z različnih področij družbenega delovanja postavili naslednje vprašanje:

»Kaj bi bilo treba storiti in spremeniti, da bi bila Slovenija čez 25 let država, v kakršni si želim živeti?«

Njihova razmišljanja lahko vsak dan prebirate na mnenjskih straneh tiskanega Dela in na Delo.si, obenem pa vas vabimo, da tudi vi prispevate svoje poglede na Slovenijo leta 2041. Pošljite nam jih na elektronski naslov Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. in izbrane bomo objavili na naši spletni strani.