Med Natom in Rusijo

Izvoljeni ameriški predsednik Donald Trump je med svojo predvolilno kampanjo večkrat kritično govoril o Natu in zdaj začenja pripravljati zunanjo politiko, ki ima lahko daljnosežne posledice za občutljive varnostne razmere v Evropi. Združene države Amerike razmišljajo o tem, da bi manj dejavno sodelovale z Natom, in to ravno takrat, ko so odnosi med Natom in Rusijo padli na najnižjo točko v zgodovini. Obe strani sta čedalje bolj vojaško dejavni, zato Evropa potrebuje drzne nove ideje o tem, kako se lotiti morebitnih sporov v prihodnje.

Sveže ideje so še toliko pomembnejše, če upoštevamo, da se povečuje tveganje za nesreče ali napake, ki bi lahko povzročile stopnjevanje napetosti, in sicer zaradi vojaškega delovanja Rusije ob Natovih mejah v zadnjih treh letih. Med dogodki, ki bi lahko povzročili smrtne žrtve, lahko omenimo incidente v Baltskem in Črnem morju, ko je vojaško letalo zelo hitro preletavalo vojaške ladje ali agresivno prestrezalo izvidniško letalo. Takšno tveganje je postalo zelo resnično novembra 2015, ko je Turčija sestrelila rusko vojaško letalo blizu svoje meje s Sirijo.

Papirnati tigri

Organizacija European Leadership Network (ELN) je pred kratkim pripravila poročilo, v katerem je poudarila, da kljub dvostranskim sporazumom za preprečevanje incidentov med posameznimi članicami Nata in Rusijo še vedno nismo primerno uredili zadev na več področjih. Sedanji sporazumi so omejeni, ker niso usklajeni med seboj in ne upoštevajo dovolj učinkovito delovanje civilistov ali sodobnih tehnologij, med drugim zračnih plovil brez posadke.

In to še ni vse, saj sedanji okvir izključuje najbolj izpostavljene Natove članice, denimo Bolgarijo, Estonijo, Latvijo, Litvo, Poljsko in Romunijo, ter nečlanici Nata Finsko in Švedsko. To je resen spodrsljaj, zaradi katerega se lahko v slabo urejenem geopolitičnem prostoru pojavijo zmeda in napačne razlage, in to tudi zato, ker ni jasno, kako dosledno naj izključene države pri svojem delovanju upoštevajo sporazum o preprečevanju incidentov na morju med ZDA in Rusijo.

Potrebujemo nov okvir

V tako težavnem in nestabilnem mednarodnem okolju moramo nujno vzpostaviti okvir, s katerim bomo ustrezno obravnavali srečanja nasprotujočih si vojsk – ter uredili delovanje civilnega letalstva in plovil, ki se znajdejo med njimi –, in sicer tako, da bodo srečanja čim bolj pregledna in predvidljiva. ELN je zato pripravil več nujnih ukrepov, s katerimi bi lahko vsaj kratkoročno precej zmanjšali verjetnost nadaljnjega nenamernega stopnjevanja napetosti. Vse države članice Nata in partnerice bi morale skupaj z Rusijo premisliti o predlogih organizacije ELN ter se dogovoriti o temeljitem, vsestranskem pristopu k temu, kako obvladovati spore in preprečevati stopnjevanje napetosti.

Če bi se hoteli posvetiti takojšnjemu obvladovanju vojaških incidentov, bi potrebovali stroge komunikacijske protokole in predpise o ravnanju, ki bi veljali za vojske vseh vpletenih držav. Če obstoječih dvostranskih mehanizmov ni mogoče uporabiti, bi morale zaveznice, ki delujejo pod operativnim poveljstvom Nata, ali partnerske države, ki delujejo pod poveljstvom Natove zaveznice, sprejeti nove protokole za omejitev tveganja in poskrbeti, da se protokoli uresničujejo. Medtem bi morali posodobiti trenutne dvostranske sporazume tako, da bi jih prilagodili novim vojaškim razmeram, nato bi jih morale vse strani dosledno upoštevati.

Natove članice in partnerice bi morale sprejeti načela in protokole, določene z novim okvirom, in jih upoštevati kot priporočljiv način ravnanja, kadar bodo delovale v neposredni bližini ruskih letal in plovil. Vse strani bi morale, denimo, bolje poznati podrobne predpise v zvezi s hitrostmi in razdaljami med vojaškimi manevri, poznati bi morale tudi metode signaliziranja z zastavicami in s svetlobnimi signali; poleg tega bi v zdaj neurejenem okolju obema stranema koristil sporazum o nenehnem nadzoru radijskih frekvenc.

Ključ je komunikacija

Še pomembnejša je ugotovitev, da bi lahko z novim varnostnim okvirom izboljšali komunikacijske kanale in način sporazumevanja med vojsko in civilisti ter tako poskrbeli za varnost prometnih zračnih koridorjev in prometa v živahnih mednarodnih vodah. To bi lahko dosegli pod pokroviteljstvom Mednarodne organizacije civilnega letalstva in s takojšnjo izmenjavo podatkov, ki bi jih pridobili z radarji, s sistemi za nadzor zračnega prometa, s posebnimi komunikacijskimi zvezami in postopki, ki bi določali, kako se odzvati na sumljive dejavnosti v zraku, in o katerih bi se vsi skupaj dogovorili.

Zelo pomembno bo urediti ne samo takšno delovanje Nata in Rusije, ampak tudi medsebojne odnose med vojsko in civilnimi kontrolorji zračnega prometa na obeh straneh. Nekatere države bodo morda imele varnostne pomisleke o izmenjavi podatkov, vendar je dostop vseh kontrolorjev zračnega prometa do istih podatkov upravičen ukrep, saj bi tako lahko zaščitili življenja civilistov in se izognili nenamernim vojaškim spopadom.

Zadnjo sestavino novega okvira bi razvili pod pokroviteljstvom Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse), ki zagotavlja obstoječe omrežje za sporazumevanje med prestolnicami držav in bi lahko nenehno usklajevala delovanje. Ovse, ki bi tako okrepil svoj pomen, bi lahko spodbudil svoje članice, da bi na novo ovrednotile in oživile dunajski dokument o ukrepih za krepitev zaupanja in varnosti, ki je temeljni kamen evropske varnosti.

Prihodnji teden se bo začelo še eno zasedanje sveta Nato-Rusija, zato bi morali voditelji na obeh straneh razmisliti o novih in sedanjih predlogih za zmanjšanje tveganja, izboljšanje preglednosti in izogibanje nevarnim vojaškim incidentom – in to bi morali storiti, še preden bo prepozno.

Project Syndicate, 2016.