Mobilnost znanja ni vprašanje bega

Beg možganov? Pomembna je kvaliteta znanja, ne njegovo geografsko poreklo.

Objavljeno
19. december 2015 16.14
Ambasadorji RS v znanosti
Ambasadorji RS v znanosti

Zdi se, da je pojem beg možganov vse bolj priljubljen v slovenski javnosti in se koristi za različne retorične namene. Slovenska Wikipedia ga definira kot obliko migracije *1 – brez dvoma bolj nevtralen pojem. Termin »beg« pa ima prav škodljive implikacije, če ni kar žaljiv do tistih, ki ne ustvarjamo v Sloveniji.

Prosti pretok delovne sile je temeljno načelo Evropske unije in z vstopom vanjo je Slovenija omogočila svojim državljanom, da to načelo uresničujejo. Retorika o begu je žaljiva tudi do tega načela. Seveda bi morala »Slovenija, d. o. o.« skrbeti, da ta tok ni enosmeren. Slovenska znanost se načela »pretoka možganov« jasno zaveda in univerze novačijo odlične doktorske in podoktorske študente po Balkanu: tako se stvári pač streže.

Možgane je dobro prevetriti

Kako uspešne bodo pri tem (pa ne samo univerze in druge institucije znanja, temveč »Slovenija, d. o. o.« na splošno), je odvisno od tega, kako primerno je delovno, politično in socialno okolje v Sloveniji v primerjavi s Srbijo, Makedonijo ali Kosovom, ali pa Kitajsko, Britanijo ali ZDA, če želite. Kako so institucije pripravljene na sprejem in integracijo? Imajo tuji raziskovalci res povsem enake pogoje za vključitev na delovna mesta? Kako gostoljubna je slovenska družba? Kako vključujoče je slovensko politično okolje? Kam bodo slovenski raziskovalci najraje odšli in od kod jih najverjetneje lahko pričakujemo, lahko hitro razberemo iz publikacije Global Talent Index*2. ZDA in nordijske države so v vrhu popularnosti, Slovenija bi se verjetno uvrstila med Italijo in Madžarsko, druga polovica lestvice pa predstavlja najverjetnejši vir talentov za Slovenijo. Pretok znanja je torej pojav s povsem razumnimi zakonitostmi.

Poglejmo statistiko: ljubljanska univerza ima štiri odstotke tujih študentov*3. V zdaj že nekoliko stari publikaciji Drzna Slovenija: na poti v družbo znanja iz 2010 beremo, da je bilo v Sloveniji le tri odstotke visokošolskih učiteljev − tujcev*4. Za primerjavo: na University College London (kot primer ene izmed bolj internacionaliziranih londonskih univerz) študira 33 odstotkov tujih študentov*5 in deluje 30 odstotkov nebritanskih učiteljev in raziskovalcev*6. Vsakemu raziskovalcu je jasno, da lahko objektivno gleda na eksperiment le, če se iz njega izključi. Da je možgane dobro prevetriti, je bilo povsem jasno Groharju, Cankarju, Plečniku ali Fabianiju, ki so vsi del časa delovali v tujini (s temi velikani se ne enačimo, to bi bilo seveda povsem prevzetno). Vsi štirje so se v Slovenijo kasneje vrnili, a zato njihovi dosežki v tujini niso nič manj pomembni ali »slovenski«. Retorika o begu je žaljiva do njih.

Pomislek, ki se pogosto citira, je ekonomski. Ta je posmehljiv do gospodarstva. Znanje je globalno, torej je absorpcija znanja v »Slovenijo, d. o. o.« gotovo neodvisna od tega, kje se znanje ustvari. Zakaj bi bilo pomembno, ali slovensko podjetje znanstveno sodeluje s slovenskim, nemškim ali brazilskim inštitutom? Sicer nismo podjetniki, ampak verjetno je pomembna kvaliteta znanja, ne njegovo geografsko poreklo. Vsaj v znanosti je tako.

Argument o naložbi v izobrazbo posameznika je nesmiseln: seveda bi lahko slovenskim znanstvenikom prepovedali, da migrirajo, ampak verjetno se vsi strinjamo, da ima severnokorejska znanost s tovrstno politiko še dolgo pot do svetovnega vrha. V Britaniji je mobilnost raziskovalcev ključen dejavnik pri vzdrževanju in razvoju kvalitete znanja, še posebej v luči tazmeroma majhnega deleža BDP, ki ga država namenja za raziskave, kot tudi v luči razmeroma majhnega števila raziskovalcev.*7 Da se retorika o begu možganov uporablja kot vzvod za več denarja za znanost, torej ni povsem smiselno. Raje odprimo trg dela in odpravimo ovire, da bi v Slovenijo prišlo več tujih raziskovalcev. Tuji študentje so »mladi, zdravi in spretni in povrh vsega nimajo odvisnih družinskih članov«*8 – njihov neto prispevek k »Sloveniji, d. o. o.« bi zato moral biti pozitiven. Namesto da take migrante označujemo kot begunce, bi jih morali sprejeti z odprtimi rokami. Več drznosti torej!

Žaljivo do posameznikov

Nazadnje je retorika o begu žaljiva do posameznikov, ki si za delovno okolje pač nismo izbrali prijetne Slovenije, temveč smo se podali drugam. Beg sam po sebi ni intelektualno napreden način soočanja s težavo. Posamezniki delujemo tam, kjer je delovno, politično in socialno okolje pozitivno za naš razvoj – povsem nepomembno pri tem je, ali ste športnik, bankir ali znanstvenik. Ker znanstveniki nismo poslovneži (no, vsaj globoko v sebi verjamemo v moč znanja, ne v moč denarja), osebna korist pri migracijah ni osnovna skrb. Če smo lahko ponosni na Martina Strela, bi bili lahko tudi na znanstvenike, ki uspešno delujejo v tujini in promovirajo slovensko znanje in vzdržujejo uspešne stike s slovenskimi kolegi. Véliki Strelovi izzivi Donava, Mississippi, Jangce in Amazonka so pač vsi v tujini, pa vendar ne glede na to so njegovi uspehi tudi naši uspehi.

Odločitev o odhodu je težka in ne zadeva ne le nas in naše delovno okolje, temveč tudi družine in širši socialni krog. Kdor tega še ni poskusil, le naj: ustvariti si nov socialni krog pri štiridesetih je približno tako težko, kot bi namerno poskušali ostati brez prijateljev v osnovni šoli. Ko vas naslednjič prime, da bi negativno govorili o pretoku možganov ali celo uporabili besedo »beg«, poprimite za ogledalo. In v rokah boste imeli enega od razlogov, zakaj nekateri delujemo zunaj Slovenije.

Ambasadorji RS v znanosti

Matija Strlič , University College London, Velika Britanija (2015)
Urška Vrhovšek, Fondazione Edmund Mach, S. Michele all'Adige, Italija (2014)
Jure Leskovec, Stanford University, Kalifornija, ZDA (2014)
Tanja Dominko, Worcester Polytechnic Institute, Massachusetts, ZDA (2013)
Bojan Mohar, Simon Fraser University, Burnaby, Kanada ter Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko, Ljubljana (2009)
Matija Peterlin, University of California, San Francisco, Kalifornija, ZDA (2008)

––––––––––––

Prispevek je mnenje avtorjev in ne izraža nujno stališča uredništva.


Opombe

*1  https://sl.wikipedia.org/wiki/Beg_mo%C5%BEganov

*2  http://www.slideshare.net/Management-Thinking/global-talent-index-2011-2015

*3  https://www.uni-lj.si/o_univerzi_v_ljubljani/univerza_v_stevilkah/

*4  http://www.arhiv.mvzt.gov.si/fileadmin/mvzt.gov.si/pageuploads/pdf/visoko_solstvo/statistika_visokega_solstva_07072010.pdf

*5  http://www.thecompleteuniversityguide.co.uk/international/international-students-the-facts/by-university/

*6  http://www.ucl.ac.uk/hr/statistics/Statistics%2001_10_2014/G_Staff%20Numbers%20by%20Nationality%20and%20Faculty_Service%20Area%20PiT.pdf

*7  https://www.gov.uk/government/uploads/system/uploads/attachment_data/file/263729/bis-13-1297-international-comparative-performance-of-the-UK-research-base-2013.pdf

*8  https://www.gov.uk/government/uploads/system/uploads/attachment_data/file/210324/horr72.pdf