Poleg svoje čisto retorično-diskurzivne vrednosti ima metafora kot semantična figura svoje mesto v številnih znanstvenih disciplinah. Nanjo na primer trčimo tako v medicini, robotiki in računalništvu kakor tudi v urbanistiki, sociologiji, pedagogiki in filozofiji (denimo pri Descartesu). Z njo lahko pravzaprav ponazorimo delovanje zapletenega procesa ali operacije, s »patogenimi« metaforami opišemo analogijo med dvema »škodljivima« pojavoma in podobno. Metafore so prav tako miselno orodje, s katerimi presežemo neuravnoteženost v komunikaciji, na primer v učnem okolju (med učiteljem in učencem), v medicini (med zdravnikom in ...