Imamo ustrezno tehnologijo. Na voljo so potrebna sredstva. Strokovnjaki so proučili izzive in dali politikom na ducate predlogov. Kljub vsemu temu prehod na zeleno gospodarstvo še vedno poteka prepočasi, da bi spodbudil novo industrijsko rast. Kje je torej manjkajoči člen?
Popolnoma jasno je, da obstoječi model svetovne gospodarske rasti ni več trajnosten. Hkrati bi s prehodom na zeleno gospodarstvo lahko vsaj delno rešili nekatera najbolj pereča vprašanja sveta: izčrpanost naravnih virov, gospodarsko krizo, svetovno revščino in podnebne spremembe. Če bomo ravnali razumno, bo ta prehod – ki ga pogosto imenujemo zelena industrijska revolucija – lahko sam po sebi sprožil nov val gospodarske rasti, primerljiv z informacijsko revolucijo, in omogočil dolgoročni napredek gospodarstva, razvoj na rastočih trgih in v državah v razvoju, hkrati pa ublažil tveganje za podnebne spremembe.
Toda ne moremo se zanašati na to, da si bosta trg ali mednarodna politika sama prizadevala za tak prehod. Trg se bo sčasoma resda odzval na pomanjkanje naravnih virov na svetu, toda takrat bodo uničujoče podnebne spremembe že postale realnost in temelji prihodnje rasti bodo močno načeti. Počasnost je, žal, čedalje pogostejša tudi pri sklepanju medvladnih dogovorov.
Nove rešitve
Mednarodna skupnost mora poiskati nove odgovore na globalne izzive. Na drugih področjih že najdemo primere: GAVI je primer nadvse uspešnega javno-zasebnega sodelovanja, ki je omogočilo cepljenje milijonov otrok po svetu. Tudi področje zelene rasti se hitro polni z novimi javno-zasebnimi partnerstvi vseh vrst. To je dobro: brez inovacij in znatnega vlaganja iz zasebnega sektorja gospodarstvo ne bo postalo nič bolj zeleno. Samo vlade imajo moč in pristojnost, da uveljavijo zavezujoče predpise, s katerimi spodbujajo obsežnejšo in hitrejšo zeleno rast. Zato je oblikovanje učinkovitega in dinamičnega odnosa med javnimi in zasebnimi organizacijami ključnega pomena za spodbujanje smelo zastavljene zelene rasti.
Še vedno pa ni odgovora vprašanje, kako doseči, da bodo prizadevanja teh javno-zasebnih pobud na koncu prinesla več kot le nepovezane poskuse spopadanja s težavami iz različnih smeri.
Javno-zasebno partnerstvo
Da bi se učinkovito spopadli s tem problemom, sta danska in korejska vlada oblikovali globalno javno-zasebno partnerstvo za zeleno rast, imenovano Global Green Growth Forum (3GF). Forum temelji na preprosti, a obetavni zamisli: združiti je treba vse pristojne, da bi okrepili obsežno javno-zasebno dejavnost in pospešili prehod na zeleno gospodarstvo. Namen 3GF je oblikovanje nove mednarodne arhitekture zelene rasti. Zasnovana bo na usklajenem sodelovanju podjetij, strokovnjakov in javnih ustanov, zgrajenem od spodaj navzgor. Skupni cilj je obsežna in hitra zelena rast.
Od letošnjega leta se bodo v Københavnu vsako leto sestali voditelji že uveljavljenih in novih javno-zasebnih partnerstev, ki delujejo na različnih področjih zelene rasti. Omogočili jim bomo srečanje s politiki in vodji podjetij. Naš namen je dvojen:
prvič, izboljšati horizontalno usklajenost, medsebojno izmenjavo znanja in navdiha med različnimi pobudami, in
drugič, učvrstiti povezavo s postopki oblikovanja mednarodne politike in zakonodaje.
To bo omogočilo, da bodo politiki pri teh postopkih upoštevali nasvete tistih, ki bolje kot kdorkoli drug poznajo ovire na poti k zeleni rasti in načine, kako jih premagati. Forum bo predstavljal takšen okvir, hkrati pa je njegov namen tudi omogočati napredek pri oblikovanju politik drugih, že uveljavljenih mednarodnih forumov, kot so G20, Rio+20, COP in drugi.
Novi načini sodelovanja
Tam, kjer se prekrivajo različni interesi javnih in zasebnih partnerjev na področju zelene rasti, bomo lahko poiskali nove možnosti in načine sodelovanja. To bi lahko prineslo ogromne prednosti. Če bo danski vladi uspelo pritisniti na pravi gumb in povezati podjetja in vlade tako, da ne bodo videle le ovir, ampak tudi rešitve, bo prehod na zeleno rast morda dobil nov zagon. S tem bi spodbudili zaposlovanje in omogočili gospodarsko rast in blaginjo sebi in prihodnjim rodovom.
Ustanovitelji foruma 3GF so vlade Danske, Južne Koreje in Mehike, globalne korporacije, kot na primer ABB, Skupina BYD, General Electric, Hyundai Motors, McKinsey & Co., Novozymes, Samsung, Siemens in Vestas, ter mednarodne organizacije, med katerimi so OECD, Mednarodna agencija za energijo (IEA), UN Global Compact, Mednarodna finančna korporacija (IFC) in Iniciativa za podnebno politiko.
Forum 3GF je nastal v sodelovanju z Globalnim inštitutom za zeleno rast. Forum se bo prvič sestal 11. in 12. oktobra 2011 v Københavnu: dvesto vodilnih, vplivnih ljudi, ki si prizadevajo za oblikovanje načrta za globalno zeleno rast, bo razpravljalo o tem, kako izkoristiti priložnosti za zeleno rast na področju transporta in energije.
Zelena rast pomeni spodbujati gospodarsko rast in razvoj ter hkrati skrbeti za to, da nam bodo naravne dobrine še naprej zagotavljale vire in okolje, od katerega je odvisna naša blaginja.
—
Karsten Vagn Nielsen, danski veleposlanik v Sloveniji
Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.













