Naredimo lahko vsaj to

Splošno znano je, da se nekatere majhne otoške države, kot so Maldivi v Indijskem oceanu ali Tuvalu v Pacifiku, spopadajo z resnimi nevarnostmi, ki ogrožajo njihov obstoj, zato moramo sprejeti učinkovite ukrepe za boj proti podnebnim spremembam in zajezitev naraščanja morske gladine. Na nedavni skupni večerji Francije in Združenega kraljestva v Londonu je skupina predstavnikov tovrstnih majhnih otoških držav opisala, v kako resni nevarnosti so. Povsem razumljivo je, da močno pritiskajo na vse države, naj storijo več za zmanjšanje emisij in pomagajo preprečiti najhujše posledice podnebnih sprememb.

Nevarnosti, s katerimi se spopada preostali del sveta, niso nič manj resne. Če hočemo ohraniti podnebje, ki lahko preživlja zdravo, uspešno populacijo, moramo globalno segrevanje omejiti na največ 1,5 ali 2 °C.

Obris mednarodnih podnebnih dogovorov, o katerih bo v Parizu podpisan sporazum, postaja vse jasnejši. Več kot 150 držav je že izrazilo svojo zavezo k zmanjševanju emisij. Številne so obljubile tudi, da bodo povečale financiranje, s čimer bodo najrevnejšim in najranljivejšim državam pomagale pri prilagajanju posledicam podnebnih sprememb.

Združeno kraljestvo in Francija za zgled drugim

Združeno kraljestvo in Francija sta dober zgled drugim. Združeno kraljestvo bo do leta 2030 za polovico zmanjšalo emisije v primerjavi z letom 1990 in je na dobri poti, da doseže cilj 80-odstotnega zmanjšanja do leta 2050, ki je določen v zakonodaji. Francija bo do leta 2030 emisije zmanjšala za 40 odstotkov v primerjavi z letom 1990, novi zakon o energetskem prehodu pa zagotavlja mehanizme za financiranje obnovljivih virov energije.

Poleg tega smo zavezani podpori držav v razvoju, s katero bomo povečali njihovo odpornost in upravljanje tveganja podnebnih sprememb. Britanski premier David Cameron je pred kratkim napovedal, da bo Združeno kraljestvo od aprila 2016 do marca 2021 zagotovilo 5,8 milijarde funtov. Obenem je francoski predsednik François Hollande obljubil, da bo Francija do leta 2020 povečala svoje letno financiranje na področju boja proti podnebnim spremembam s trenutnih treh na pet milijard evrov.

Predstavniki majhnih otoških držav so pojasnili, da pa vse te zaveze k zmanjšanju emisij kljub temu niso dovolj in ne zagotavljajo njihove trajnostne prihodnosti.

Te zaveze bi morale videti kot izhodišče. Naredimo lahko vsaj to. Ker se zaveze nanašajo na prihodnjih 15 let, zajemajo zelo veliko gospodarskih, družbenih in tehnoloških negotovosti. Prihodnost lahko veliko obeta. Konferenca COP21 mora biti zato še bolj ambiciozna.

Gospodarska rast ni več povezana z emisijo plinov

Sprememba smeri je že opazna. Poročila podjetja PWC navajajo, da se je globalno gospodarstvo leta 2014 povečalo za 3,3 odstotka, emisije pa zgolj za 0,5 odstotka. To kaže, da gospodarska rast postaja vse bolj nepovezana z emisijami toplogrednih plinov.

Hitrost sprememb pa se povečuje. Sedemintrideset držav je že uvedlo sistem trgovanja z emisijami. V prihodnjih dveh letih se jim bo pridružila tudi Kitajska. V svetu se kapacitete obnovljivih virov energije povečujejo bolj kot premog, zemeljski plin in nafta skupaj. Stroški sončnih celic so se od leta 2008 znižali za približno 80 odstotkov, ves čas pa se rastejo investicije v tehnologije čiste energije.

Kitajska je samo v prvih treh četrtletjih leta 2015 zagotovila 9,9 GW novih kapacitet sončne električne energije, kar pomeni desetino celotne domače proizvodnje energije v Združenem kraljestvu. Številne majhne otoške države so v preteklih letih prav tako sprejele ambiciozne cilje na področju obnovljivih virov energije.

Že zdaj prispeva več kot avtomobilska industrija

Ta prehod ima številne gospodarske koristi, ki prinašajo veliko več kot le zmanjševanje podnebnih tveganj. V nizkoogljičnem gospodarstvu in njegovi dobavni verigi je na primer v Združenem kraljestvu in Franciji zaposlenih okoli 500.000 ljudi. V Združenem kraljestvu ta sektor k BDP prispeva več kot avtomobilska industrija. Te priložnosti bodo s časom dobile še jasnejšo podobo, spodbude za njihovo koriščenje pa bodo še večje.

Nevarnost, ki preti vsem nam, je zelo resnična, čeprav v našem primeru ni tako očitna kot v primeru majhnih otoških držav. A z njo se moramo spopadati vsi.

Pariška konferenca mora biti prelomni trenutek, ki nas bo povedel v obdobje zelenega gospodarskega razvoja in priložnosti. Prepričani sva, da bomo s pomočjo človeške iznajdljivosti, inovativnosti in odločnosti našli učinkovit odgovor na največji izziv, s katerim se je naša civilizacija kadarkoli spopadala.

––––––

Joyce Anne Anelay, Baronica Anelay of St. John's, in ga. Girardin sta na britanskem oziroma francoskem ministrstvu za zunanje zadeve odgovorni za podnebne spremembe.

Francija predseduje 21. konferenci pogodbenic (COP21) Okvirne konvencije Združenih narodov o podnebnih spremembah, ki se začenja 30. novembra 2015 v Parizu.

Prispevek je mnenje avtoric in ne izraža nujno stališča uredništva.