Narediti Evropo močnejšo za vse nas

Premier Cerar se je prejšnji mesec srečal s premierom Cameronom na Downing Streetu. Govorila sta o številnih mednarodnih vprašanjih – o grozljivih napadih v Parizu, migracijski krizi (pri čemer je premier Cameron izrazil spoštovanje do slovenskega ravnanja in načelnosti) ter o zamislih za reformo Evropske unije, ki bi koristila vsem državam članicam.

Na povabilo Dela bom pojasnila, zakaj Velika Britanija (VB) meni, da je reforma EU tako pomembna, in predstavila spremembe, za katere si prizadevamo. V VB bomo nato do konca leta 2017 o članstvu v EU odločali na referendumu. Drugače kot za moje slovenske vrstnike bo to za Britance moje generacije prva priložnost za odločanje o članstvu v EU. Zadnji referendum smo imeli pred 40 leti, ko je imela EU le devet članic, enotni trg in enotna valuta pa še nista niti obstajala!

Dodatne spremembe na ključnih področjih

Od takrat se je EU močno spremenila. Vendar upam, da se lahko s podporo partneric, kot je Slovenija, sporazumemo o dodatnih spremembah na ključnih področjih. S tem naredimo EU primerno za prihodnje generacije ter dosežemo trajni dogovor za nadaljnje članstvo VB. Unija, ki je pomagala prinesti mir celini, na kateri so se bojevali naši stari starši, se mora spremeniti in znova prilagoditi, da odgovori na izzive, s katerimi se srečujemo danes. In preden se začnete spraševati o »Brexitu«, naj jasno povem, da si britanska vlada želi, da bi VB ostala v reformirani EU. Premier Cameron je dejal, da si bo v kampanji na vso moč prizadeval za obstanek VB v Evropi, če lahko dosežemo dogovor o spremembah na štirih področjih, ki so pomembna tako za nas kot za naše partnerice.

Prvo področje je konkurenčnost. VB si želi jasnejših zavez za spodbujanje zaposlovanja in rasti, odpravo nepotrebnih gospodarskih predpisov in izpopolnitev enotnega trga, še posebno na področju storitev. To je pomembno tako za VB kot tudi za Slovenijo – oboji imamo storitveno usmerjeno gospodarstvo. Prejšnji teden smo se v pismu evropski komisiji pridružili osemnajstim drugim državam članicam, kar skupaj pomeni 75 odstotkov državljanov EU. Pisali smo, da zahtevamo zmanjšanje birokracije, ki ima nesorazmeren vpliv na mala in srednja podjetja, ki so bistvenega pomena za slovensko gospodarstvo.

Drugo področje se navezuje na ekonomsko upravljanje. Povedano na kratko, gre za zagotovitev poštenih dogovorov med državami znotraj evroobmočja, kot je Slovenija, in državami, ki so zunaj njega, kot je VB. VB si želi razcvet evroobmočja, tudi zato, ker ste države v njem naše največje trgovske partnerice. Zato menimo, da mora evroobmočje samo odločati o svoji usodi in hitrosti integracije. Vendar moramo druge države članice imeti možnost izraziti mnenje o odločitvah, ki bi lahko vplivale na vseh 28 članic in na celovitost enotnega trga.

Tretje področje zajema suverenost in vlogo nacionalnih parlamentov. Koncept vse tesnejše povezanosti med članicami EU, kot je opredeljen v pogodbah EU, je učinkovit za mnoge države, ni pa po volji večine Britancev, in glede tega moramo biti iskreni. Čeprav ima evropski parlament pomembno vlogo, so po našem mnenju nacionalni parlamenti tisti, ki so glavni vir demokratične legitimnosti in odgovornosti v EU. Zato si želimo, da bi imeli ti močnejšo vlogo in da bi bilo načelo subsidiarnosti – ki bi omogočilo, da se odločitve sprejemajo kar najbližje državljanom, na katere vplivajo – v celoti uresničeno.

Zadnje področje je vprašanje migracij in dostopa do socialnega skrbstva. Slovenija se neverjetno dobro spopada z ogromnim številom migrantov, ki prehajajo skozi državo od jeseni. Izziv v VB je drugačen, saj je ta ciljna država, in ne tranzitna. Neto migracija v VB se trenutno giblje okrog 330.000 ljudi na leto, približno polovica prihaja iz EU. Zaradi tega se bo naša populacija povečala za več kot tri milijone v enem desetletju, do leta 2050 pa bi tako postali najbolj naseljena država v Evropi. Zaradi hitre rasti prebivalstva so zelo obremenjene naše javne storitve.

Obdržati Veliko Britanijo v reformirani Evropi

Podpiramo načelo prostega gibanja za državljane EU. Vendar, če potegnemo vzporednico s Slovenijo: ko so pretoki prebivalstva bistveno večji, kot je kdorkoli pričakoval, je treba na situacijo pogledati v novi luči in se vprašati, ali je tako najboljše. VB ima radodaren sistem ugodnosti za zaposlene, ki je zasnovan tako, da zagotovi delo ljudem in ohranja majhno brezposelnost. Po trenutni ureditvi ima vsakdo iz EU, ki pride delat v VB, pravico do enakega plačila kot nekdo, ki tam dela že več let. Menimo, da to učinkuje kot popačen dejavnik privlačnosti za nekatere migrante iz EU. Povečuje tveganje za beg možganov v nekaterih državah članicah, saj pritegne visokokvalificirane delavce za nizkokvalificirano delo v VB – kar je slabo za naše partnerice. Hkrati pa poglablja občutek nepoštenosti med številnimi britanskimi davkoplačevalci, in sicer občutek, da so ljudje, ki v preteklosti niso prispevali v državno blagajno, upravičeni do znatnih koristi s takojšnjim učinkom. Zato bi radi začeli to vprašanje reševati s svojimi partnericami, na primer z vpeljavo ugodnosti za zaposlene državljane EU po določenem obdobju. Obenem pa želimo zaščititi tudi osrednje načelo svobodnega gibanja.

Vsa ta problematika je del dolgotrajne razprave v VB o našem članstvu v EU. Lahko bi jo preprosto pometli pod preprogo. A to bi le načelo podporo Evropi med mojimi sodržavljani. Zato se z vsemi državami članicami trudimo, da bi pred referendumom v VB na omenjena vprašanja našli odgovore, ki bodo Evropo naredili močnejšo za vse nas. Upam, da nas bo Slovenija podprla in da si bo lahko David Cameron v kampanji srčno prizadeval obdržati VB v reformirani Evropi. V Evropi, ki bo povečala blaginjo in varnost vseh držav članic.

Sophie Honey, britanska veleposlanica v Sloveniji

––––––

Prispevek je mnenje avtorice in ne izraža nujno stališča uredništva.