Ne beg, kroženje možganov!

V zadnjem mesecu smo bili priča poročanju o begu možganov iz Slovenije. V javnost so prihajali podatki o množičnem izseljevanju, ki so bili naravnost osupljivi. Pa je položaj res takšen, kot se zdi na prvi pogled? Ali v Sloveniji lahko govorimo o »begu možganov«, to je o begu tiste populacije, ki vključuje uveljavljene, priznane ali perspektivne strokovnjake in znanstvenike? Ali smo na tem področju naredili dovolj veliko razliko v pojmovanju, kajti ni beg možganov odhod vsakogar, ki na tujem išče možnosti za svojo eksistenco, po drugi strani pa že govorimo tudi o kroženju možganov oziroma o odhodu in sodelovanju ter občasnem vračanju ali stalni vrnitvi posameznika. Beg možganov je za našo družbo škodljiv, medtem ko je kroženje možganov nujno in nekaj dobrega za državo in posameznika.

Problem ni preprost in zahteva celovito obravnavo. Trenutna slovenska statistika ima slabosti, ki nam ne omogočajo, da bi z natančnostjo opredelili selitve »možganov«. Na voljo imamo Centralni register prebivalstva, ki ga upravlja Ministrstvo za notranje zadeve, določene podatke o selitvah pa obdeluje tudi Statistični urad RS. Te statistike pa niso popolne, saj ne obravnavajo tistih državljanov, ki so v tujino odpotovali za več kot tri mesece, hkrati pa imajo v Sloveniji še vedno prijavljeno tudi stalno bivališče. Iz teh statistik ne izvemo niti dinamike pojava niti motivov in razlogov, zakaj posamezniki odhajajo v tujino. Celovite analize o dinamikah pojava pa so zelo pomembne za načrtovanje državnih politik. Na voljo imamo nekaj študij, ki so jih pripravili na Inštitutu za ekonomska raziskovanja, Oddelku za geografijo na Filozofski fakulteti ter ZRC SAZU. Predvsem takšne kvalitativne analize, narejene na vzorčnih primerih in anketah, so pokazale, da gre za dolgotrajni proces ter da motivom in razlogom odhodov nista botrovali le trenutni gospodarski in politični položaj v Sloveniji. Analize kažejo, se je v obdobju od 1995 do 2004 iz Slovenije v tujino odselilo 73 raziskovalcev iz 30 organizacij. To pomeni 2,4 odstotka raziskovalcev v teh organizacijah. Po dosegljivih podatkih jih je že takrat vsaj polovica ostala v tujini, pri čemer so prevladovali posamezniki z naravoslovno-matematičnimi, tehničnimi in tehnološkimi znanji, ki so pomembna za razvoj in napredek pri nas. Do primerljivih sklepov so na Inštitutu za ekonomska raziskovanja prišli pri obravnavi selitev v obdobju od 2004 do 2009, kjer so v opazovanem obdobju na podlagi podatkov organizacij, ki so se odzvale na anketiranje, evidentirali odhod 90 raziskovalcev. Pojav torej ni nov in ni množičen, ima pa svoje značilnosti.

Zakaj odhodi v tujino?

To, da posamezniki pridobivajo nova znanja in izkušnje v tujini, ni pravzaprav nič posebnega in pomeni nujnost v sodobnem, globaliziranem svetu. Pomembno pa je, da zna država poskrbeti in ustvarjati možnosti, da takšno obogateno znanje dobi nazaj, in to ne glede na kraj posameznikovega delovanja. Slovenski znanstveniki in raziskovalci v tujini opažajo, da v Sloveniji manjkajo ustrezne finančne spodbude in razmere za dobre karierne priložnosti, premalo je poudarjeno tudi usposabljanje najboljših kandidatov doma in v tujini. Plača in položaj ne temeljita na delovnih dosežkih in odličnosti, saj imajo zaposleni na univerzi status javnih uslužbencev. Razdelitev finančnih sredstev še vedno poteka preveč razdrobljeno in ohranja neki »minimum« vlaganj v raziskave ter neustrezna vlaganja v tiste raziskovalne skupine, ki so se v preteklosti že izkazale. Nasploh je znanost v Sloveniji podcenjena. Univerze, visokošolske in različne raziskovalne inštitucije se z nekaterimi izjemami – pri zadnjem prednjači predvsem Univerza na Primorskem – otepajo konkurence. Kandidiranje za nova akademska mesta je pogosto pridržano le za njihove kandidate. Množičnost univerzitetnega študija ne zagotavlja hkrati tudi mednarodno primerljive kakovosti. V Sloveniji sta zato nujna prepih visokošolskega prostora in večja konkurenčnost, ki mora temeljiti na resničnih dosežkih. Marsikdo bo nasprotoval, toda v visokošolskem prostoru mora poleg slovenščine najti svoj prostor tudi angleščina ter predavatelji in strokovnjaki, ki bodo na naših fakultetah širili svoje znanje v angleškem jeziku.

Zgoraj zapisano pomeni, da mladi slovenski raziskovalci in znanstveniki, ki bi se po usposabljanju v tujini želeli v Slovenijo vrniti, naletijo na ovire pri iskanju zaposlitve, saj je sistem zaprt. Vrhunski in že uveljavljeni znanstveniki v tujini se zaradi boljših pogojev dela v tujini ali drugih življenjskih okoliščin v Slovenijo ne želijo vrniti, si pa želijo vsaj delnega sodelovanja. Tu pa naletijo na oviro, saj je v znanosti in naši družbi nasploh mogoče zaznati pomanjkanje konkurenčnega okolja. Takšnega okolja, ki bi beg možganov nadgradil s kroženjem možganov.

O stanju v znanosti in slabših pogojih za dobro sodelovanje s slovensko znanstveno diasporo je bilo že veliko izrečenega na različnih znanstvenih in strokovnih konferencah ter zapisanega v strateških in razvojnih dokumentih. Resolucija o nacionalnem raziskovalnem in razvojnem programu 2006–2010, na primer, določa, da ob nespremenjenem odnosu do znanja in v primeru prepočasnega spodbujanja okolja za raziskave in razvoj lahko pričakujemo povečan trend bega možganov. Napredek je res prepočasen, vsakokratne vlade pristopajo k njemu na poseben način, s pomanjkanjem občutka za uresničevanje in dopolnitev ukrepov, znanost pa se je na te izzive odzivala preveč togo. Sploh pa se zdi, da je v zadnjem času iskanje poti sodelovanja s slovensko znanstveno diasporo v primežu precejšnjega zmanjšanja finančnih sredstev za znanost in visoko šolstvo še bolj zamrlo.

Primeri dobrih praks

S podobnimi problemi se spopadajo tudi ponekod v tujini, vendar so znani primeri dobrih praks, kjer so trend obrnili sebi v prid. Konkurenčno in ustvarjalno znanstveno-raziskovalno okolje ter uspešno sodelovanje s svojimi znanstveniki v tujini so vzpostavile Kitajska, Indija, Južna Koreja, Taiwan in Singapur. Sploh Južna Koreja se je s tem, ko je povečala konkurenčnost v svojem raziskovalnem in visokošolskem sistemu, iz države z velikim begom možganov spremenila v državo z uspešnim kroženjem možganov in se ponaša s kar tremi elitnimi univerzami, kjer najdejo svojo zaposlitev njihovi znanstveniki, ki so naredili znanstveno kariero v tujini. Fakultete na Nizozemskem po vsem svetu zelo aktivno iščejo obetavne ljudi, pri čemer se oglašujejo akademske zaposlitve mladim doktorandom na najboljših univerzah v tujini. Nemčija pa je v želji po dobrih strokovnjakih iz tujine ustvarila posebno vzporedno karierno pot, ki je konkurenčna ali enakovredna tradicionalni. S tem je ustvarila pot, po kateri Nemci, ki so se izobrazili v tujini, lahko pridejo v državo kot neodvisni profesorji.

Potrebna je celovita strategija, ki bo spodbudila interakcijo razvrstnih dejavnikov. Slej ko prej bodo morale državne, visokošolske in raziskovalne inštitucije izvesti reforme, ki bodo naredile znanstveno in visokošolsko okolje bolj mednarodno konkurenčno. Odločiti se bomo morali, katere profile je treba izobraževati in katerih je preveč, pri znanosti pa dati prednost odličnosti, in ne sociali. Glavnine finančnih sredstev naj bodo deležna tista področja, kjer smo lahko najboljši in najprodornejši. Razvoj mora postati tudi resnična prioriteta strateškega načrtovanja Slovenije. Naslednji korak je vzpostavitev omrežij in okolij za pretok informacij med člani diaspore in matico, kar bo pripomoglo h kroženju možganov, s tem pa k obogatitvi znanja. Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu je pred dvema letoma takšno okolje poskušal vzpostaviti s spletnim imenikom in ustanovitvijo odbora za znanost, ki je združeval vrhunske znanstvenike iz tujine, vladnih institucij, raziskovalnih inštitutov in univerz v Sloveniji. Odbor naj bi pripomogel k večji kakovosti v znanosti in šolstvu ter pospešil sodelovanje z znanstveno diasporo. Na predlog odbora je bil za prioritetno področje Javnega razpisa za sofinanciranje raziskovalnih projektov za leto 2012 (razpis 2011) uvrščen tudi večji temeljni projekt, ki ga bo vodil izjemen uveljavljeni slovenski raziskovalec, ki dela v tujini vsaj pet let in se vrača v Slovenijo (z vsaj 20-odstotno zaposlitvijo). Javni razpis je v sklepni fazi. Če bomo želeli pridobiti znanje iz tujine, potrebujemo sofinanciranje več takšnih projektov, zasnovanih na sodelovanju, ki je del kroženja možganov. Z 20-odstotno zaposlitvijo se strinjajo tudi vrhunski strokovnjaki v tujini, slovenske znanstveno-raziskovalne inštitucije, ki se bodo odločile za sodelovanje z znanstvenikom iz tujine, pa na ta račun lahko pridobijo precejšnja finančna sredstva.

Nastavki za novo paradigmo torej so. Namesto jadikovanja nad begom možganov odprimo prostor za kroženje možganov.

––––––

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.