Tiskane izdaje
Romsko vprašanje je kompleksno in vse prevečkrat smo priča političnemu navijaštvu proti tej nehomogeni skupnosti, kajti tudi Romi imajo povsem različne poglede na svoj položaj: nekateri si želijo asimilacije, drugi gradijo na svoji kulturni specifičnosti, nekateri pa povzročajo tudi težave.
V opoldanskem vprašanju nas je zanimalo, kje so po vašem mnenju storjene napake pri vprašanju Romov in kakšni so vaši predlogi za strpno sobivanje.
Dado Cenčič: Diskriminacije? Po mojem so potrebni asimilacije!
Sajnires Paje: Romi so diskriminirani že s strani države! Jih ne obravnava kot enakovredne, saj jim celo prekrške odpušča, oprošča prispevke, davke in jih le krmi. Torej jih ne enači z ostalimi državljani. Če bi jih obravnavali kot vse druge, bi se hitro sami pobrigali za samostojno življenje, tako jim pa ni treba.
Jaka Zupančič: Diskriminacija? Samo poglejte, kaj počnejo?! Ne zatiskajmo si oči pred razlogi, zakaj ljudje ne želijo bivati z njimi. Seveda to ne velja za vse Rome.Kje so po vašem mnenju storjene napake pri vprašanju Romov?
Rezka: Kakšni so moji predlogi za strpno sobivanje? Obvezna takojšnja socializacija in enakopravnost na vseh področjih dela in življenja, prav nobenih posebnih pravic. Kje je bila storjena napaka? Nasprotna diskriminacija in viktimizacija večinskega prebivalstva, preveč leporečja, crkljanja, preveč pravic in vse premalo dolžnosti in odgovornosti.
Karmen Kukovič, koordinatorka projekta Mladi ambasadorji medkulturnega dialoga: Kaj delamo za približevanje večinske in romske populacije? Projekt Mladi ambasadorji medkulturnega dialoga, ki poteka že 4. leto (v letih 2009-2012 je bil financiran s strani ESS in MIZŠ, v letu 2013- 2014 pa je sofinanciran s strani Evropske komisije, programa Progress, ki ga izvaja Evropska unija), predvideva poleg izvajanja kulturnih dogodkov z etničnimi in kulturnimi manjšinami tudi delavnice Urice medkulturnega dialoga na srednjih šolah.
V sklopu Uric sodelujejo pripadniki različnih manjšin, saj o manjšinah ne moremo govoriti brez manjšin. Konkretno v Uricah, ki so pripravljene na temo romska kultura, sodelujemo s prostovoljci iz Zveze Romov Slovenije. Le-ti dijakom omogočijo odkrito diskusijo o vsem, kar jih zanima, o predsodkih, o stereotipih, o njihovih osebnih življenjih in izkušnjah ter o različnosti romskih skupnostih živečih v Sloveniji. Predstavniki pridejo oblečeni, vendar pred dijaki v simbolnem pomenu stojijo goli.
In učinek? Stopnja strpnosti oziroma tolerantnosti je odvisna od vsakega od nas. Torej vsak se sam odloči, na podlagi informacij in predvsem izkušenj o različnih kulturah ali bo v odnosu do njih strpen ali ne. V sklopu kulturnih dogodkov z manjšinkini kulturami in Uric torej splošna javnost in dijaki pridejo do pozitivne izkušnje, nekateri prvič v življenju.
Žaljivke kot cigo, ciganica dobijo obraz. Na ta način gredo omenjene besede težje z jezika. Predsodki in stereotipi se začnejo racionalizirati in izgubljati moč. Posameznik se lahko zave, da žaljivke lepi na dejanske ljudi in s tem pomaga diskriminatornim politikam, ki manjšinam v splošnem ne omogočajo enakih možnostih pri udejstvovanju v družbenem življenju (mišljeno v praksi seveda, ker papir vse prenese). In kdo sem, jaz, kdo si ti, kdo smo mi, da si jemljem pravico, da na katerega koli človeka nalepimo znak »Ti pa ne, ker si__________!
