Tiskane izdaje
Evropa se še vedno srečuje z migracijskimi pritiski, toda razlika med današnjimi razmerami in stanjem, ki smo mu bili priča pred dvema letoma, je več kot očitna.
Vprašanje migracij za evropsko komisijo ni nekaj novega. Predsednik Jean-Claude Juncker je že takoj, ko je prevzel svojo funkcijo, za migracije določil samostojno mesto evropskega komisarja, saj se je zavedal, da morajo biti te najpomembnejša prednostna naloga našega mandata. Bil sem ponosen, da sem lahko prevzel ta izziv oblikovanja evropskega pristopa k obravnavanju migracij.
Od takrat smo resnično zelo napredovali. V zadnjih dveh letih smo dosegli več, kot je bilo mogoče prej v dvajsetih. Vzpostavili smo celovit pristop, ki zajema vse od reševanja življenj na morju, odpravljanja temeljnih vzrokov migracij, zmanjševanja migracijskih tokov v sodelovanju s tretjimi državami in varovanja meja z novo evropsko mejno in obalno stražo pa vse do zagotavljanja varnih in zakonitih poti za preselitev ter izkazovanja solidarnosti z najbolj prizadetimi državami članicami EU in sosednjimi državami, ki gostijo veliko beguncev. Ukrepi že dajejo konkretne rezultate. Migracije obravnavamo vse bolj enotno, vendar delo še zdaleč ni končano. Okrepiti moramo medsebojno zaupanje ter oblikovati usklajen in celovit način za dolgoročno izkoriščanje prednosti migracij in obravnavanje izzivov, ki jih prinašajo.
Razmere na vzhodni sredozemski poti stabilne
Med najpomembnejšimi nalogami sta pomoč najbolj prizadetim državam članicam EU in zajezitev migracijskih tokov vzdolž osrednje sredozemske poti. Razmere v vzhodnem Sredozemlju uspešno obvladujemo. Od sprejetja izjave EU-Turčija marca 2016 se je število ljudi, ki vsak dan prispejo iz Turčije v Grčijo, zmanjšalo z 10.000 v enem samem dnevu oktobra 2015 na povprečno okrog 80 na dan. Skupno se je število prihodov iz Turčije na grške otoke zmanjšalo za 98 odstotkov.
Toda Libija je drugačna kot Turčija in s to državo ne moremo skleniti enakega dogovora. V osrednjem Sredozemlju se moramo osredotočiti na reševanje življenj na morju, izboljšanje razmer v Libiji, kjer je to mogoče, pomoč migrantom v Libiji pri vračanju v njihovo izvorno državo ter odvračanje od nezakonitega in nevarnega prečkanja morja s čolni. Da bi uresničili ta cilj, moramo predvsem vzpostaviti varne in zakonite poti za prave begunce. Evropa mora še naprej izpolnjevati svoje humanitarne obveznosti do tistih, ki bežijo pred vojno in preganjanjem. Julija smo vse države članice EU pozvali, naj nam do septembra sporočijo, koliko beguncev iz Libije in sosednjih držav bi bile pripravljene sprejeti prihodnje leto. EU bo v ta namen državam članicam namenila 10.000 evrov za vsako sprejeto osebo.
Vloga in naloge Slovenije
Upam, da bo tudi Slovenija pomagala pri zajezitvi migracijskih tokov vzdolž osrednje sredozemske poti. To lahko stori na več načinov. Prispeva lahko več sredstev v skrbniški sklad EU za Afriko, ki je namenjen odpravljanju temeljnih vzrokov migracij, lahko napoti uslužbence v agencije EU, ki delujejo v Italiji, in lahko zagotovi mesta za zakonito preselitev pravih beguncev neposredno iz Libije in sosednjih držav.
Med pomembnimi nalogami moram omeniti tudi vračanje in ponovni sprejem. Na tem področju mora EU zdaj uveljaviti svoj vpliv in zagotoviti, da bodo tretje države sodelovale pri ponovnem sprejemu svojih državljanov, ki v EU prihajajo kot ekonomski migranti. Primer dobrega sodelovanja je Niger, kjer so se tranzitni tokovi močno zmanjšali. Tako sodelovanje moramo vzpostaviti tudi z drugimi državami. V prihodnje moramo biti tudi drznejši. Po potrebi lahko v odnosu z državami, kot je Bangladeš, uporabimo vizumsko politiko kot vzvod za pospešitev ponovnega sprejema migrantov, ki prihajajo v Italijo. Upam, da se lahko zanesemo na podporo Slovenije pri teh prizadevanjih.
V prihodnjih mesecih bomo še naprej iskali nove in ustvarjalne zamisli, ki bi lahko pripomogle k rešitvam na tem področju. Prav tako se bomo še naprej zavzemali za uravnotežen kompromisni dogovor o reformi azilne zakonodaje EU. Komisija meni, da mora ta kompromis temeljiti na solidarnosti vseh držav članic EU in biti v interesu celotne Evropske unije. Prepričan sem, da smo skupaj lahko ne samo kos izzivu migracij, temveč da lahko s sodelovanjem v tem izzivu tudi najdemo in izkoristimo prednosti.
Vprašanje migracij za evropsko komisijo ni nekaj novega. Predsednik Jean-Claude Juncker je že takoj, ko je prevzel svojo funkcijo, za migracije določil samostojno mesto evropskega komisarja, saj se je zavedal, da morajo biti te najpomembnejša prednostna naloga našega mandata. Bil sem ponosen, da sem lahko prevzel ta izziv oblikovanja evropskega pristopa k obravnavanju migracij.
Dimitris Avramopoulos,
evropski komisar za migracije, notranje zadeve in državljanstvo
