Oživljanje urbanega prostora

Kako usklajevati komercialno-podjetniške interese in identiteto prostora.

Objavljeno
27. september 2014 11.59
Viktor Pust
Viktor Pust
Ob različnih akcijah mestnih oblasti za oživljanje javnega prostora − in po koncu poletja, ko se izteka čas številnih prireditev na osrednjih mestnih trgih, še zlasti v glavnem mestu – je čas, da se kritično ozremo na kakovost programa z vidika kulture in identitete prostora; to pomeni z vidika ustreznosti nekaterih prireditev in lokalov glede na vrednote določenih predelov mesta in v tem okviru z vidika javnega interesa.

Kultura mesta je vsekakor odsev razvitosti države, področne zakonodaje, arhitekturne politike države in mestnih oblasti, ki na tej podlagi oblikujejo podobo mesta.

V Sloveniji, ki je na področju te zakonodaje še v tranziciji, se oblikuje kakovost javnega urbanega prostora precej na podlagi svobodnih, nenadzorovanih poslovnih interesov. V teh pogojih pa se soočamo tudi s primeri, ki škodijo kakovostni identiteti mesta in uničujejo specifične vrednote bivalnega okolja.

Tipični primer problematike ponazarja oživljanje Kongresnega trga v Ljubljani. Z zgraditvijo garažne hiše in kakovostne ureditve trga na podlagi prvotne Plečnikove rešitve je Ljubljana pridobila osrednji reprezentativni trg s parkom državnega pomena, ki mora biti tudi ustrezno spomeniško zaščiten.

Trg, ki združuje pomembne objekte iz razvoja slovenske državnosti – Deželni dvorec oziroma Univerzo, Slovensko filharmonijo, Slovensko matico in druge – je namenjen pomembnim spomenikom nacionalnega pomena, državnim proslavam ali shodom, sprejemom tujih državnikov, pomembnim kulturnim dogodkom in prireditvam. Predstavlja pa tudi izhodiščno ploščad za turistične skupine z značilnimi pogledi na navedene objekte in Ljubljanski grad.

Zato je bilo logično pričakovati, da bo mestna oblast tako v državnem kakor mestnem interesu varstva kulturne dediščine in kakovosti urbanega življenja uveljavila na tem prostoru posebne pogoje za organizacijo prireditev in za opravljanje dejavnosti v okviru trga.

Izvajanje občasnih prireditev in dejavnost lokalov bi moralo biti predpisano tako z vidika programske ustreznosti glede na značaj in potrebe po postavljanju začasnih šotorov itd. kakor tudi z vidika dovoljene jakosti zvoka oziroma ozvočenja – da se ohranjajo reprezentativni značaj tega prostora in ustrezni bivalni pogoji stanovalcev.

Prireditvena stihija na Kongresnem trgu

Žal pa se je kmalu izkazalo, da mestna uprava nima ustrezne politike na tem področju, da se očitno zaradi pretiranih komercialnih in drugih interesov ne zaveda kulturnega pomena tega trga in omogoča stihijo vsakovrstnih prireditev in dejavnosti, ki ne spadajo v ta prostor. To vsekakor škodi identiteti tega prostora. Problemi so naslednji:

1. Neustreznost nekaterih prireditev glede na osnovno reprezentativno namembnost prostora. Različne športne ali druge promocijske prireditve na trgu, ki zahtevajo postavljanje različnih objektov, šotorov, igrišč za košarko, celo odbojko na mivki, in ogromne tribune, reklamni panoji in hrupno izvajanje programa – neposredno pred Slovensko filharmonijo in Deželnim dvorcem – popolnoma negirajo vrednote tega območja. Tovrstne prireditve, ki bi spadale prej na Gospodarsko razstavišče, v Tivoli ali drugam – pogosto zakrivajo fasade najpomembnejših objektov slovenske zgodovine in značilne poglede na Ljubljanski grad.

Podobno se dogaja tudi na Prešernovem trgu ob Tromostovju, »dnevni sobi« mesta, neposredno pred značilno baročno cerkvijo in Prešernovim spomenikom, kjer se občasno postavlja športno košarkarsko igrišče v že tako utesnjenem prostoru z bučnim ozvočenjem.

2. Pretirano ozvočenje nekaterih glasbenih in drugih prireditev je pogosto nevzdržno tudi za publiko oziroma poslušalce, da okoliških stanovalcev niti ne omenjam. Znano je, da se celo mladi zaradi hrupa večkrat zakrivajo ušesa in da so tovrstne prehrupne prireditve škodljive za zdravje. Nikjer v mestih EU nisem zasledil takega zvočnega onesnaževanja v urbanem okolju, pač pa pritajeno glasbo, ki se sklada z ambientom mesta in temu prinaša dodano vrednost.

Primer je znani pariški trg v osrčju mesta – Centre Pompidou, kjer se vrstijo različni kulturni dogodki, a veljajo tam glede ozvočenja stroge omejitve in dosledni nadzor (številni panoji na trgu opozarjajo, da so »glasbene aktivnosti in igre prepovedane med 20. in deseto uro, v tem okviru pa je trajno prepovedana uporaba glasbil, kot so bobni, in ojačevalcev zvoka«.

3. Neustreznost lokacije nekaterih lokalov glede na namembnost okolja. Problematično je umeščanje nekaterih lokalov na trgu državnega pomena – glede na nezdružljivost nekaterih funkcij trga in okoliške dejavnosti.

Kako naj bo zagotovljen ustrezen spoštljiv ambient pred spomeniki državnega pomena – »sidrom« oziroma priključitvi Primorske in predvidenim spomenikom narodne sprave –, če vemo, kakšne posledice povzročata dejavnost zabaviščnega lokala (disco bar), ki je v neposredni bližini, in popivanje v parku; praviloma vsako jutro po obratovanju – ogromne količine odpadkov, steklenic, plastenk ne le v parku, temveč na samem platoju spomenika sidra, da nočnega hrupa niti ne omenjam. Neustrezna je tudi lokacija gostinskega vrta na nasprotni, južni strani trga, ki posega na samo Plečnikovo ploščad in ga je zato ob prireditvah državnega pomena treba vsakokrat umikati.

4. Uničevanje javnih in zelenih površin ter vandalizem. Precejšen del zelenice v parku Zvezda je uničen in pohojen. Klopi ob poteh so pogosto izruvane in prestavljene na zelenice. Poseben problem so grafiti na različnih območjih mesta, ki večkrat trajno poškodujejo objekte ali druge javne površine. Odsevajo izrazito nekulturo mesta, nemoč države kakor mestne uprave, ki nima ustrezne zakonodaje ali mehanizmov za učinkovito preprečevanje teh pojavov.

5. Uničevanje specifičnih vrednot urbanega bivalnega okolja. Navedene razmere negativno vplivajo na bivalne pogoje okoliških stanovalcev. Zato so mnogi prisiljeni, da se v času hrupnih prireditev umaknejo iz mesta. Nekateri so celo prisiljeni, da se izselijo iz centra mesta. Soočamo se z miselnostjo, da so stanovalci pri oživljanju mesta moteči faktor. Gre za izrazito poenostavljanje problema oživljanja urbanega okolja in za negiranje pomena specifičnih vrednot določenega spomeniško zaščitenega okolja. To kaže na zaostalost ali nerazumevanje specifičnih potreb prebivalstva po lokaciji bivanja – glede na specifične vrednote ali značaj bivalnega okolja. Treba je vedeti, da je kakovost bivalnega okolja sestavni del kulture mesta in pogoj za oživljanje urbanega prostora.

Za spoštovanje javnega interesa

Slovenija na področju kulture in identitete prostora zaostaja za razvitimi državami EU, zato bi morala:

1. V okviru kulturne oziroma arhitekturne politike in zakonodaje uveljaviti določena pravila, ki omogočajo spoštovanje javnega interesa – tako na nivoju države kakor občine – in hkrati zagotoviti ustrezno kakovost bivalnega okolja kot sestavni del kakovosti urbanega prostora.

2. Pri umeščanju lokalov oziroma dejavnosti na izpostavljenih območjih mesta, spomeniškega in državnega pomena z nacionalnimi spomeniki preprečiti umeščanje lokalov oziroma dejavnosti, ki so potencialni vzrok hrupa ali vandalizma. Zato je na teh območjih treba prekiniti dosedanjo prakso pretirane »svobodne gospodarske pobude«, ki je povzročila pri umeščanju ali preurejanju lokalov odpravo pomembnih pravil (lokacijsko ali gradbeno dovoljenje) in posledično škodo v kulturi in identiteti mesta. Treba je torej znova uvesti dovoljenja za opravljanje določenih dejavnosti oziroma lokalov, da bo zagotovljen javni interes za kakovost navedenih območij.

3. Mestna uprava mora v okviru oživljanja mesta izdelati program možnih prireditev in lokalov oziroma dejavnosti na najbolj izpostavljenih območjih mesta ter javno sprejeti dokument s potrebnimi odloki, ki bo zagotavljal ustrezno kulturo mesta in bivalnega okolja.