Tiskane izdaje
Zadnje vroče avgustovske dneve smo prenašali vsak po svoje, vsekakor pa so posledica vročega vremena in izrazitega pomanjkanja padavin različne oblike suše.
Tako veliko govorimo o kmetijski suši, ki bo marsikje odnesla večino letošnjega pridelka, načrtujemo državno finančno pomoč za odpravo posledic suše in se pritožujemo zaradi dolgotrajnih administrativnih postopkov. Hidrološka suša in nizki pretoki rek zmanjšujejo proizvodnjo električne energije v vodnih elektrarnah kot viru obnovljive energije in povečujejo odvisnost Slovenije od proizvodnje električne energije v termoelektrarnah, jedrski elektrarni Krško ali od nakupov na trgu električne energije v Evropi. Strokovnjaki zato napovedujejo podražitve cen hrane na svetovnih trgih; če k temu prištejemo še rastoče cene pogonskih goriv, nas letos čaka vroča jesen in izrazit padec standarda zaradi finančne suše.
Pa ti problemi zanimajo mladino v Sloveniji? S pogledom visokošolskega učitelja in odgovornega za delo in razvoj ene od tehniških fakultet Univerze v Ljubljani – Fakultete za gradbeništvo in geodezijo, bi vam rad predstavil še eno vrsto suše, ki je morda ne smem poimenovati akademska suša (znižanje sredstev za izobraževanje in raziskovanje v visokem šolstvu), zato ji recimo vpisna suša ter s tem morda še obogatimo slovenski jezik.
Brkljanje po spletu je pokazalo, da tega tehničnega izraza še nismo uporabili, torej je prost in tako zanj podajam ustrezno definicijo. Vpisna suša je torej bistveno zmanjšanje vpisa novih študentov (brucev) na izbrani visokošolski študijski program v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Kolikšno je to odstopanje, ni treba določiti, je pa od njega odvisna resnost vpisne suše.
Kako se je suša
In kako se je vpisna suša zaradi podnebno-družbenih sprememb tihotapila na fakulteto? Vpis na univerzitetni študijski program Vodarstvo in komunalno inženirstvo smo s prvotnih 70 vpisnih mest (od leta 1998) v postopku prehoda na bolonjske študijske programe v zadnjih letih znižali na 50 vpisnih mest, ker se je počasi zmanjšalo zanimanje za ta novi študijski program in tudi zato, da ne bi zasitili trga dela z diplomanti tega novega poklicnega profila – torej smo se vedli trezno in »tržno«.
Za šolsko leto 2012/13 smo tako razpisali 50 prostih vpisnih mest za prvostopenjski univerzitetni študij Vodarstvo in komunalno inženirstvo. Kot prvo izbiro smo spomladi prejeli osem (8) prijav, do 17. avgusta pa se je vpisalo sedem (7) novincev. Tako je za drugi vpisni rok na voljo še 43 prostih vpisnih mest.
»Tržno« obnašanje bi bilo, da bi fakulteta neperspektivni program odpravila in bi slovenski strokovnjaki reševanje problematike suš študirali, recimo, v Wageningnu na Nizozemskem ali morda v Gradcu v Avstriji. Si res želimo tega? Bodo študentje po koncu študija res prišli tudi nazaj v Slovenijo?
Na fakulteti resno razmišljamo, da bi se obrnili na resornega ministra, zaradi vpisne suše razglasili naravno katastrofo in zahtevali državno pomoč. Razmišljali smo tudi o sklenitvi zavarovanja za primer tveganja zaradi vpisne suše – prosim finančno dobro stoječe zavarovalnice v Sloveniji, da nam pošljejo ustrezne ponudbe za ta novi zavarovalni produkt, z ustreznim popustom zaradi invencije.
Ali je ta izrazita vpisna suša nastopila zaradi objektivnih dejavnikov v Sloveniji ali smo krivi le sami – slaba promocija, slab program, nezaposleni diplomanti? Zaradi širjenja visokošolskega prostora se je pred leti pojavil nov samostojni visokošolski zavod Visoka šola za varstvo okolja in na njem nov redni in izredni strokovni (!) študijski program Varstvo okolja in ekotehnologija, kamor se danes vpisujejo boljši dijaki po maturitetnih ocenah (!?), čeprav je to strokovni, in ne univerzitetni študij. To je skoraj tako, kot če bi dragoceno vodo za namakanje porabili za preplavno namakanje zelja z nižjo tržno vrednostjo, in ne za kapljično namakanje visokokakovostnega paradižnika z višjo tržno vrednostjo.
Kakovost
Pa pred koncem opozorimo še na problem kakovosti – ob vpisni suši je navsezadnje pomembno tudi to, kdo se vpiše; ni torej pomembno le število. Povprečno število točk na maturi vpisanih študentov na prvostopenjski študij Vodarstvo in komunalno inženirstvo je tako le malo čez 60 točk – letos je na prvem vpisnem roku najslabši sprejeti novinec na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani moral imeti vsaj 64 točk (podrobnosti za pretekla leta in letošnji vpis si lahko ogledate na visokošolski prijavno-informacijski službi: http://www.vpis.uni-lj.si/).
Na neki način je torej vpis na fakulteto odvisen od socialnega imidža, ki se obeta diplomantu. Tehnika in inženirski poklici so zaradi načrtnega razvrednotenja položaja tehniške inteligence v družbi precej blizu dna lestvice zaželenih poklicev mladine. Žal!
Zaradi krize v gradbeništvu, ta ni nastala zaradi nestrokovnega dela gradbenih strokovnjakov, ki jih izobražujemo na fakulteti, se je vpisna suša v preteklih letih pokazala tudi v gradbeništvu. Naj mar tudi tukaj razglasimo naravno katastrofo – ali morda celo tožimo odgovorne, da odvračajo perspektivne študente stran od okuženega gradbeništva? Mar se res lahko odpovemo gradbeništvu in okoljskemu gradbeništvu? Ali morda nekdo misli, da je to dejavnost, ki vidi le do srednje šole, in je na univerzah ne potrebujemo?
Upam, da smo z novim izrazom vsaj malo obogatili slovenski jezik in vas hkrati prepričali, da na fakulteti izobražujemo ustrezne strokovnjake, ki nam bodo v prihodnosti zagotavljali ustrezne količine vode in nas tudi znali obvarovati pred poplavami. Kajti, če parafraziramo znano reklo, da po vsakem dežju posije sonce, tudi po vsaki suši nastopi poplava. Vrata fakultete so vam vedno odprta.
Prof. dr. Matjaž Mikoš je dekan Fakultete za gradbeništvo in geodezijo.
