Tiskane izdaje
Julija 2010 so bančni krediti realnemu delu gospodarstva v Sloveniji znašali 21,3 milijarde evrov. Od takrat se zmanjšujejo. Do novembra lani so se znižali za 4,2 milijarde evrov (20 odstotkov). Vztrajno in hitro zmanjševanje kreditov gospodarstvu je povzročilo povečanje tako imenovanih slabih terjatev. Decembra lani je slovenska država začela te terjatve prenašati na tako imenovano slabo banko. Hkrati se je nadaljevalo zmanjševanje kreditov bank našemu gospodarstvu. Po zadnjih podatkih, maj 2014, znašajo bančni krediti za realni del gospodarstva samo še 13,6 milijarde evrov.
Umetno izvedeno
Omenjeno zmanjšanje kreditov gospodarstvu je bilo izvedeno umetno z neustrezno regulacijo Banke Slovenije (BS). Ta regulacija se je začela julija 2010 z zahtevo po hitrem povečanju kapitalske ustreznosti (količnik med kapitalom in danimi krediti) poslovnih bank. Precej hitreje kot je to, na primer, zahteval nemški regulator za nemške banke. Poslovne banke na Slovenskem so se na ta ukrep odzvale tako, da so začele zmanjševati obseg kreditov gospodarstvu (in nato še prebivalstvu). Banke torej niso povečale števca v količniku zahtevane kapitalske ustreznosti, ampak so zmanjšale imenovalec. Prekinjale so kreditna razmerja ne glede na to, za kakšen namen so bila posojila dodeljena in kakšna je bila realno pričakovana ročnost njihovega vračila. Vztrajnost BS kaže, da ne gre za pomoto, napačna pričakovanja, neznanje ali kaj podobnega. To, kar so dosegli, so hoteli doseči.
Posebnosti slovenske
Poslovne banke v drugih državah evroskupine niso bile deležne takšne stigmatizacije, na hitro in površno izvedenih revizij ter nacionalizacije. Banka Slovenije je povrhu preprečila pravočasno dokapitalizacijo Abanke (Zavarovalnica Triglav in Kapitalska družba za to nista dobili dovoljenja – zavrnjeni sta bili že na predstavitvenem sestanku) ter konsolidacijo Banke Celje v NLB. Za preostale članice evroskupine tudi ni bilo značilno tako hitro in odločno odplačevanje posojil poslovnih bank, najetih na medbančnem trgu, ne da bi banke na tem trgu najele nova posojila. Tu naletimo na naslednjo značilnost oziroma specifiko regulacije našega kreditnega trga glede na razmere drugod v evroskupini. Dobra podlaga (uspešno izvedena industrializacija in zato močan izvozni sektor) ter intenzivna razvojna politika sta omogočili rast slovenskega izvoza tudi v obdobju recesije na našem in evropskem trgu. Posledica je bil velik presežek v menjavi s tujino. Ta presežek bi moral vplivati na povečane prihranke v Sloveniji in nato na rast kreditov. Med njimi tudi in predvsem posojil gospodarstvu (ob upoštevanju, da je povpraševanje razmeroma malo zadolženega prebivalstva po kreditih nizko in se ne more hitro povečati). Vendar so bila poplačila bančnih dolgov tujini tako hitra, da tega povečanja ni bilo. Ko se proces ni mogel nadaljevati z dovolj hitrim tempom, so začele banke nalagati sredstva v tujini (v glavnem s kratkoročnimi plasmaji).
Ukrepanje
K metodam, kako omejiti kredite gospodarstvu v razmerah, ko je to gospodarstvo izboljšalo svojo konkurenčnost in v menjavi s tujino ustvarja velik presežek (leta 2013 skoraj sedem odstotkov BDP), lahko paradoksalno dodamo tudi državno dokapitalizacijo dveh največjih bank (NLB in NKBM) z očitno zapovedjo omejevanja odobravanja kreditov in celo zmanjševanja bančne mreže. Rezultat teh ukrepov ni okrepitev tuje konkurence na našem kreditnem trgu, ampak zmanjševanje ponudbe kreditov gospodarstvu, da bi tuja konkurenca lažje in ceneje pokupila slovenska podjetja.
Na začetku leta 2014 je postala tako imenovana slovenska bančna kriza že popolnoma interna zadeva našega narodnega gospodarstva. Aprila (zadnji podatek) je bila slovenska država v tujini dolžna neto (razlika med dolgovi in terjatvami) 17,9 milijarde evrov, BS je imela v tujini 6,3 milijarde evrov več terjatev od dolgov, poslovne banke so bile tujini neto dolžne samo še 0,3 milijarde evrov (kratkoročnih terjatev so imele za 2,2 milijarde evrov več od ustreznih obveznosti – pomeni, da so visoko likvidne), preostali sektorji pa so imeli v odnosu s tujino 1,8 milijarde več terjatev od obveznosti.
Dolg državnega proračuna je decembra 2008 znašal 7,2 milijarde evrov, decembra 2013 pa 22 milijard evrov. V petih letih se je povečal za 14,8 milijarde evrov. Ker je v tem obdobju skupen javnofinančni primanjkljaj (vsota primanjkljajev v konsolidirani bilanci javnega financiranja od 2009 do 2013) znašal 7,5 milijarde evrov, je slovenska država v bankah, gospodarstvu in tujini ustvarila dodatnih 7,3 milijarde evrov plasmajev – večji del gotovo v bančni sistem.
Ta denar mora biti plasiran dovolj učinkovito, da pokriva obresti iz najetih kreditov, s katerimi je bil pridobljen. Neracionalno velika dokapitalizacija bank konec 2013 in dejstvo, da te banke niso povečale obsega kreditov gospodarstvu, kažeta, da ni tako.
Sloveniji sredi leta 2014 ne preostane drugega, kot da spremeni regulacijo svojega kreditnega trga. Glede na zmanjšanje kreditov našemu gospodarstvu mora od evropske komisije in regulatorjev kreditnega trga v evroskupini zahtevati, da ji omogočijo z ustreznimi ukrepi povrniti raven kreditov realnemu delu gospodarstva nazaj tja, kjer je sredi leta 2010 že bila. Najmanj, kar bi pri tem lahko pričakovali, je dovoljenje za novo jamstveno shemo, uvedba postopnosti pri zagotavljanju višjih količnikov kapitalske ustreznosti ter dopuščanje vezave državnih depozitov in kapitalskih vložkov v banke na povečanje obsega kreditov gospodarstvu do ravni iz sredine leta 2010.
***
dr. Franci Križanič, nekdanji minister za finance
