Tiskane izdaje
Upati je, da bo drevi drugače. Starejši nogometni navdušenci še imamo v glavi film finalne tekme s SP leta 1978 v Buenos Airesu in dramatičnega razpleta z zmagoslavjem Argentine. Nizozemska bi kjerkoli drugje zanesljivo osvojila naslov svetovne prvakinje, le v Argentini, ki je bila v nogometnem transu, ne. In kdo je zdaj v transu? Morda spet Argentinci, ki jih vleče motiv brazilskega mundiala in naslov na tleh največje tekmice.
Louis van Gaal je v dveh letih od zadnjega eura, na katerem so Nizozemci pogoreli zaradi kaosa v slačilnici, imeli pa so eno najboljših reprezentanc, najmanj na ravni izpred štirih let v Južni Afriki, opravil čistko in vzpostavil svoj red. V slačilnici vlada mir, zadovoljstvo in homogenost je videti in čutiti na igrišču. Ni težav s tem, da Klaas-Jan Huntelaar vstopi v igro v 115. minuti, da vratar zamenja vratarja. Nizozemska se iz tekme v tekmo dviguje. Ne glede na težko priigrani polfinale je bila proti Kostariki odlična. Težave je imela z neučinkovitostjo Robina van Persieja. Van Gaalovo mojstrstvo je vidno v spremenjenih taktičnih shemah med igro. Izhodišče so trije branilci, v sredini se taktične postavitve menjajo. Bodisi iz sistema 3-5-2 do 3-4-3. Po moji oceni le zadnji trije igralci prepočasi krožijo z žogo. Ključni igralec je seveda Arjen Robben. Na tem SP je imeniten, zanesljivo je na ravni današnjega velikega tekmeca Lionela Messija, če ni celo obratno, da je Argentinec na ravni Nizozemca. Van Gaal upa še na en čudež - da se bo do tekme usposobil Nigel de Jong. Z de Jongom v eni od glavnih vlog bi bila razmerja sil že v prid Nizozemske. Je ključen igralec za visok obrambni presing, obenem je čvrst, avtoritativen, drzen.
Argentina ni navdušila nikogar. Še posebej ne tistih, ki so pričakovali spektakel. Njeno močno podobo ustvarjajo posamezniki in močan moštveni duh v povezavi s predrznostjo, zvitostjo, pogumom. Skupek tega je maksimalen iztržek, kar so si priigrali. Zelo pomembno je, da je gol zabil Gonzalo Higuain. On je strelec in strelci potrebujejo samozavest. Messi bo vedno imel svojih pet minut, pri čemer ima iz tekme v tekmo več sape. Vrača se po žogo, ponuja se in tako gibljivega Messija je zelo težko pokrivati vseh 90 minut. Tarnanje, ker ne bo Angela di Marie, je po mojem odveč. Vedno bo nekdo manjkal. Morda bo nared Sergio Agüero, ki je velik dolžnik. Napadalec njegovega kova bi lahko odločil tekmo. Vznemirja pa me naslednje vprašanje: kako se bo odzvala Argentina, če bo zaostajala? Na tem SP še ni. Tekma bo trda, z veliko taktike in malo lepote.
