Ponovno skupno odkrivanje Evrope

Izvolitev Emmanuela Macrona je zgodovinska priložnost za to, da ponovno zgradimo Evropsko unij.

Objavljeno
11. maj 2017 01.02
People release balloons into the air in front of the Eiffel Tower to support four French journalists who are held hostage in Syria, in Paris, December 6, 2013. Didier Francois, Edouard Elias, Pierre Torres and Nicolas Henin were captured in Syria on June
Člani skupine Civico Europa
Člani skupine Civico Europa
Po volitvah na Madžarskem, v Avstriji in na Nizozemskem se nam je po izvolitvi Emmanuela Macrona – proevropskega politika, ki je postal predsednik Republike Francije – ponudila zgodovinska priložnost za to, da začnemo na novo in brez odlašanja ustvarjati evropski projekt. Zato smo se odločili, da bomo začeli veliko debato med vsemi državljani celine in vanjo vključili svoje sodržavljane, da bomo skupaj napisali novo poglavje v zgodovini Evropske unije.

Zdaj je čas za preobrazbo

Pred letom dni smo pozvali h konkretnemu načrtu za nov preporod Evrope. Svoje sodržavljane, voditelje in ustvarjalce javnega mnenja vseh generacij in prepričanj iz vseh držav Evropske unije smo pozvali, naj se na vseh ravneh uprejo skušnjavam umika v nacionalizem in naj spodbujajo nov evropski državljanski duh. Pozvali smo jih tudi k temu, naj se povežejo med seboj, da bi skupaj ustvarili ustrezne razmere za ponovno odkrivanje Evropske unije, pri tem pa smo poudarili, da morajo državljani postati središče projekta.

Zdaj je pravi čas za takšno preobrazbo. Čas je, da iz Evropske unije naredimo politično, demokratično, industrijsko, kulturno, ekološko in socialno silo, ki bo znala ščititi interese in vrednote svojih državljanov; silo, ki bo osrednji dejavnik v procesu globalizacije, ne pa šibka in pasivna opazovalka.

Mnogi so se odzvali na naš poziv. Zaradi šoka, ki ga je povzročil negativen rezultat britanskega referenduma, in spremenjenih mednarodnih razmer, povezanih z nepričakovano izvolitvijo Donalda Trumpa in nepopustljivostjo Rusije, se je okrepila zavest o tem, da je treba utrditi skupno evropsko fronto. Kako se je sicer sploh mogoče spoprijeti s konkretnimi izzivi, ki močno presegajo državne okvire in pravzaprav spodbujajo krepitev nove vitalnosti naših demokracij?

Po vsej Evropski uniji, od Portugalske do Poljske, od Nemčije do Romunije čez Francijo, Italijo in Baltske države, so državljani odšli na ulice in pokazali svojo privrženost Evropski uniji. Rodila so se nova gibanja Pulse of Europe, Stand Up for Europe in Civico Europa. Evrobarometri in raziskave javnega mnenja, opravljene v zadnjih devetih mesecih, so pokazali, da se prvič po finančni krizi spet krepi privrženost evropskemu projektu, krepi se tudi prepričanje, da mora Evropska unija dejavneje ukrepati na varnostnem področju, v boju proti terorizmu, pri upravljanju preseljevanja ter nadzoru nad globalizacijo v poslovnih, finančnih, okoljskih in socialnih zadevah.

Takšno dogajanje je opaziti tudi v politiki. Voditelji držav in vlad so se pridružili našemu razmišljanju in ob 60. obletnici rimske pogodbe je Evropska unija začela govoriti o načrtu, h kateremu smo pozivali. O nekaterih naših predlogih glede družbenih vprašanj, denimo o stebru socialnih, varnostnih ali demokratičnih pravic, med drugim o naddržavnih volitvah, zdaj razpravljajo na zasedanjih sveta ministrov Evropske unije.

Brez odlašanja

Poleg tega državni voditelji in državljani nič več ne oklevajo, kadar je treba pokazati, da podpirajo evropsko idejo. Ne zdi se jim, da državni ponos in prizadevanje za evropsko idejo nasprotujeta drug drugemu, ampak so prepričani, da krepita drug drugega. Neuspeh protievropskega referenduma na Madžarskem, zmaga podpornikov Evrope v Avstriji in na Nizozemskem, zdaj pa tudi zmaga Emmanuela Macrona v Franciji, ki je med svojo kampanjo odločno poudarjal, da je treba ponovno utrditi evropski projekt, ustvarjajo ugodne zgodovinske razmere.

Vsi skupaj smo zdaj dolžni ukrepati in biti odgovorni za svoja dejanja. Zavedamo se, da je dinamika, ki povzroča delitve v naših družbah, vedno navzoča: nujno moramo okrepiti svoje možnosti za rast, se odločno bojevati proti neenakostim ter opredeliti prihodnje pravice in svoboščine, da bomo znali poskrbeti za trajno zadovoljstvo vseh in jih vključiti v demokratično odločanje, sicer bodo vezi med našimi državami in Evropska unija ogrožene.

Če bi radi spremenili sedanje razmere, moramo vsi brez odlašanja prevzeti odgovornost za svoja dejanja, in to velja tako za države in celotno Evropsko unijo kot za državljane in ustvarjalce javnega mnenja. To poskušamo doseči s svojim delovanjem ter z omejenimi sredstvi, ki jih imamo na voljo, še naprej poskušamo nadaljevati svoje delo in predstavljati svojo pobudo.

»Kakšna bo evropska pot v lepšo prihodnost?« Kako lahko konkretno spodbudimo svoje sodržavljane, da bodo začeli iskati boljše rešitve? To so vprašanja, o katerih se bomo pogovarjali med veliko državljansko debato, ki jo bomo začeli 9. maja na dan Evrope v Bruslju, prestolnici Evropske unije, z Jean-Claudom Junckerjem, predsednikom evropske komisije. Na mizo evropskih voditeljev smo položili konkretne predloge – tako kakor sta zahtevala predsednika komisije in evropskega sveta – in z njimi pozvali k ponovnemu uravnoteženju evropskega projekta, ki bo bolje upošteval skrbi naših sodržavljanov in temeljil na sedmih stebrih: demokraciji, izobraževanju in kulturi, socialni razsežnosti, trajnem razvoju, gospodarstvu in industriji, valuti ter seveda varnostni, obrambni in zunanji politiki. Toda radi bi šli še dlje. Zdi se, da moramo spet obnoviti reprezentativno demokracijo, in sicer tako, da spodbudimo resnično posvetovalno in participativno evropsko demokracijo. Zato predlagamo, da bi jeseni začeli nov evropski participativni proces in vanj trajno vključili državljane, ki bi pomagali določiti prednostne naloge in prihodnje politične projekte Evropske unije, ti pa bi spodbudili organiziranje državljanskih konvencij po vsej EU, saj bi tako sami državljani lahko prevzemali odgovornost. Vsi, ki so prepričani, da moramo skupaj ustvarjati svojo prihodnost, naj se nam pridružijo in nas podprejo!

Civico Europa, pobudnica poziva k novemu evropskemu preporodu

Guillaume Klossa (Francija), pisatelj, pobudnik ustanovitve skupine Civico Europa in eden od avtorjev poziva k novemu evropskemu preporodu, ustanovitelj inštituta EuropaNova in nekdanji član skupine za razmislek o prihodnosti Evropske unije (evropski svet); Alberto Allemanno (Italija), profesor prava, ustanovitelj omrežja Good Lobby; László Andor (Madžarska), ekonomist, nekdanji evropski komisar; Lionel Baier (Švica), režiser; Mars di Bartolomeo (Luksemburg), predsednik luksemburškega parlamenta; Jean-Louis Borloo (Francija), nekdanji minister, predsednik fundacije Energija za Afriko; Mercedes Bresso (Italija), članica evropskega parlamenta, nekdanja predsednica odbora regij; Elmar Brok (Nemčija), član evropskega parlamenta, nekdanji predsednik odbora za zunanje zadeve (Evropska ljudska stranka, evropski parlament); Daniel Cohn-Bendit (Francija-Nemčija), nekdanji vodja skupine zelenih (evropski parlament); Philippe de Buck (Belgija), nekdanji generalni sekretar skupine BusinessEurope, član evropskega ekonomsko-socialnega odbora; Maurizio D’Amore (Italija), podjetnik; Georgios Dassis (Grčija), sindikalist, predsednik evropskega ekonomsko-socialnega odbora; Leendert de Voogd (Nizozemska), podjetnik; Paul Dujardin (Belgija), generalni direktor umetniškega središča BOZAR (Palais des Beaux-arts) v Bruslju; Isabelle Durant (Belgija), nekdanja namestnica premiera; Cynthia Fleury (Francija), filozofinja in psihoanalitičarka; Markus Gabriel (Nemčija), filozof; Felipe Gonzalez (Španija), nekdanji španski premier, nekdanji predsednik skupine za razmislek o prihodnosti Evropske unije (evropski svet); Sandro Gozi (Italija), minister za evropske zadeve; Olivier Guez (Francija), pisatelj; Danuta Hübner (Poljska), nekdanja evropska komisarka, predsednica komisije za ustavne zadeve (Evropska ljudska stranka, evropski parlament); Alain Juppé (Francija), nekdanji premier, župan Bordeauxa; Alain Lamassoure (Francija), poslanec v evropskem parlamentu, nekdanji minister in nekdanji predsednik odbora za proračun; Robert Menasse (Avstrija), pisatelj; Christophe Leclercq (Francija), ustanovitelj omrežja EurActiv; Jo Leinen (Nemčija), predsednik Evropskega gibanja, poslanec (evropski parlament); René Van Der Linden (Nizozemska), nekdanji minister za evropske zadeve, nekdanji predsednik skupščine Sveta Evrope, nekdanji predsednik nizozemskega senata; Aleksandra Micokati (Grčija), predsednica organizacije Action Aid Hellas; Jonathan Moskovic (Belgija), vodja projekta G1000; Ferdinando Nelli Feroci (Italija), veleposlanik, nekdanji evropski komisar; Johanna Nyman, predsednica Evropskega mladinskega foruma; Sofi Oksanen (Finska), pisateljica; Erik Orsenna (Francija), pisatelj; Rosen Plevneliev (Bolgarija), nekdanji predsednik republike; Sneška Quaedvlieg-Mihailović (Nizozemska, Srbija), generalna sekretarka organizacije Europa Nostra za zaščito evropske dediščine; Francesca Ratti (Italija), generalna sekretarka skupine Civico Europa; Maria Joao Rodrigues (Portugalska), nekdanja ministrica, podpredsednica skupine socialistov in demokratov (evropski parlament); Robin Rivaton (Francija), pisatelj; Petre Roman (Romunija), nekdanji romunski premier; Taavi Roivas (Estonija), nekdanji premier; Jochen Sandig, direktor plesne skupine Sasha Waltz and Guests; Roberto Saviano (Italija), pisatelj; Wytze Russchen (Nizozemska), pomočnik generalnega sekretarja skupine Civico Europa; Nicolas Schmit (Luksemburg), luksemburški minister za delo, zaposlovanje in priseljevanje; Gesine Schwan (Nemčija), vodja platforme za upravljanje Humboldt-Viadrina; Denis Simonneau (Francija), predsednik inštituta Europa Nova; Guy Verhofstadt (Belgija), nekdanji belgijski premier, vodja skupine ALDE (evropski parlament); Luca Visentini (Italija), generalni sekretar Konfederacije evropskih sindikatov; Vaira Vike-Freiberga (Latvija), nekdanja latvijska predsednica; Cédric Villani (Francija), matematik, dobitnik Fieldsove medalje; Sasha Waltz (Nemčija), koreografinja in plesalka; Wim Wenders (Nemčija), režiser.