Tiskane izdaje
Zdaj je čas za preobrazbo
Pred letom dni smo pozvali h konkretnemu načrtu za nov preporod Evrope. Svoje sodržavljane, voditelje in ustvarjalce javnega mnenja vseh generacij in prepričanj iz vseh držav Evropske unije smo pozvali, naj se na vseh ravneh uprejo skušnjavam umika v nacionalizem in naj spodbujajo nov evropski državljanski duh. Pozvali smo jih tudi k temu, naj se povežejo med seboj, da bi skupaj ustvarili ustrezne razmere za ponovno odkrivanje Evropske unije, pri tem pa smo poudarili, da morajo državljani postati središče projekta.
Zdaj je pravi čas za takšno preobrazbo. Čas je, da iz Evropske unije naredimo politično, demokratično, industrijsko, kulturno, ekološko in socialno silo, ki bo znala ščititi interese in vrednote svojih državljanov; silo, ki bo osrednji dejavnik v procesu globalizacije, ne pa šibka in pasivna opazovalka.
Mnogi so se odzvali na naš poziv. Zaradi šoka, ki ga je povzročil negativen rezultat britanskega referenduma, in spremenjenih mednarodnih razmer, povezanih z nepričakovano izvolitvijo Donalda Trumpa in nepopustljivostjo Rusije, se je okrepila zavest o tem, da je treba utrditi skupno evropsko fronto. Kako se je sicer sploh mogoče spoprijeti s konkretnimi izzivi, ki močno presegajo državne okvire in pravzaprav spodbujajo krepitev nove vitalnosti naših demokracij?
Po vsej Evropski uniji, od Portugalske do Poljske, od Nemčije do Romunije čez Francijo, Italijo in Baltske države, so državljani odšli na ulice in pokazali svojo privrženost Evropski uniji. Rodila so se nova gibanja Pulse of Europe, Stand Up for Europe in Civico Europa. Evrobarometri in raziskave javnega mnenja, opravljene v zadnjih devetih mesecih, so pokazali, da se prvič po finančni krizi spet krepi privrženost evropskemu projektu, krepi se tudi prepričanje, da mora Evropska unija dejavneje ukrepati na varnostnem področju, v boju proti terorizmu, pri upravljanju preseljevanja ter nadzoru nad globalizacijo v poslovnih, finančnih, okoljskih in socialnih zadevah.
Takšno dogajanje je opaziti tudi v politiki. Voditelji držav in vlad so se pridružili našemu razmišljanju in ob 60. obletnici rimske pogodbe je Evropska unija začela govoriti o načrtu, h kateremu smo pozivali. O nekaterih naših predlogih glede družbenih vprašanj, denimo o stebru socialnih, varnostnih ali demokratičnih pravic, med drugim o naddržavnih volitvah, zdaj razpravljajo na zasedanjih sveta ministrov Evropske unije.
Brez odlašanja
Poleg tega državni voditelji in državljani nič več ne oklevajo, kadar je treba pokazati, da podpirajo evropsko idejo. Ne zdi se jim, da državni ponos in prizadevanje za evropsko idejo nasprotujeta drug drugemu, ampak so prepričani, da krepita drug drugega. Neuspeh protievropskega referenduma na Madžarskem, zmaga podpornikov Evrope v Avstriji in na Nizozemskem, zdaj pa tudi zmaga Emmanuela Macrona v Franciji, ki je med svojo kampanjo odločno poudarjal, da je treba ponovno utrditi evropski projekt, ustvarjajo ugodne zgodovinske razmere.
Vsi skupaj smo zdaj dolžni ukrepati in biti odgovorni za svoja dejanja. Zavedamo se, da je dinamika, ki povzroča delitve v naših družbah, vedno navzoča: nujno moramo okrepiti svoje možnosti za rast, se odločno bojevati proti neenakostim ter opredeliti prihodnje pravice in svoboščine, da bomo znali poskrbeti za trajno zadovoljstvo vseh in jih vključiti v demokratično odločanje, sicer bodo vezi med našimi državami in Evropska unija ogrožene.
Če bi radi spremenili sedanje razmere, moramo vsi brez odlašanja prevzeti odgovornost za svoja dejanja, in to velja tako za države in celotno Evropsko unijo kot za državljane in ustvarjalce javnega mnenja. To poskušamo doseči s svojim delovanjem ter z omejenimi sredstvi, ki jih imamo na voljo, še naprej poskušamo nadaljevati svoje delo in predstavljati svojo pobudo.
»Kakšna bo evropska pot v lepšo prihodnost?« Kako lahko konkretno spodbudimo svoje sodržavljane, da bodo začeli iskati boljše rešitve? To so vprašanja, o katerih se bomo pogovarjali med veliko državljansko debato, ki jo bomo začeli 9. maja na dan Evrope v Bruslju, prestolnici Evropske unije, z Jean-Claudom Junckerjem, predsednikom evropske komisije. Na mizo evropskih voditeljev smo položili konkretne predloge – tako kakor sta zahtevala predsednika komisije in evropskega sveta – in z njimi pozvali k ponovnemu uravnoteženju evropskega projekta, ki bo bolje upošteval skrbi naših sodržavljanov in temeljil na sedmih stebrih: demokraciji, izobraževanju in kulturi, socialni razsežnosti, trajnem razvoju, gospodarstvu in industriji, valuti ter seveda varnostni, obrambni in zunanji politiki. Toda radi bi šli še dlje. Zdi se, da moramo spet obnoviti reprezentativno demokracijo, in sicer tako, da spodbudimo resnično posvetovalno in participativno evropsko demokracijo. Zato predlagamo, da bi jeseni začeli nov evropski participativni proces in vanj trajno vključili državljane, ki bi pomagali določiti prednostne naloge in prihodnje politične projekte Evropske unije, ti pa bi spodbudili organiziranje državljanskih konvencij po vsej EU, saj bi tako sami državljani lahko prevzemali odgovornost. Vsi, ki so prepričani, da moramo skupaj ustvarjati svojo prihodnost, naj se nam pridružijo in nas podprejo!
Civico Europa,
