Tiskane izdaje
»Izlet« Katarine Kresal v politiko se je kljub po mojem mnenju uspešnem delu v njej prehitro končal, mandat Ljudmile Novak pa še traja in je trenutno edina predsednica kakšne parlamentarne stranke v Sloveniji. Upajmo, da se ji kmalu pridruži kolegica na levem ali levosredinskem ideološkem spektru in da bodo tokratne strankarske zaveze pri sestavljanju nove vladne koalicije držale dlje, kot so po zadnjih predčasnih volitvah.
Vstop Alenke Bratušek v politiko in pozneje v igro za mandatarsko mesto kaže nekatere pomembne značilnosti različnega vstopanja žensk in moških v politiko, kot so nam pokazali rezultati pred kratkim končanega raziskovalnega projekta med političarkami in politiki v Sloveniji (več o tem v reviji Teorija in praksa). Medtem ko moški pogosto načrtno od mladinskih vrst gradijo kariero z delovanjem v strankarski politiki od lokalne ravni naprej, je pri ženskah takšna pot manj pogosta. Precej verjetneje je, da bo ženska, ki se bo pozneje znašla v visoki politiki, najprej uspešno delovala na svojem poklicnem področju, zaradi česar jo bodo strankarski veljaki opazili ter povabili v svoje vrste. Pri tem ženske precej bolj premišljeno vstopajo v politične vode in si po navadi želijo zavarovati pot v svoje profesionalno okolje, saj vedo, da to ni niti najmanj preprosto. Tudi z Alenko Bratušek je tako; do vstopa v parlament (kar pomeni vstop v profesionalno politiko) je bila namreč direktorica direktorata za proračun tako v času Janševe kot v času Pahorjeve vlade.
Če bo izglasovana nezaupnica sedanji vladi, če bo nova mandatarka Alenka Bratušek, se bo v Sloveniji prvič zgodilo, da bomo imeli predsednico vlade. Tega se veselim (iz več razlogov), a hkrati – naj takoj poudarim – sem tudi zaskrbljena. Bati se namreč je, da bodo pričakovanja ljudi, volivk in volivcev ter vseh tistih, ki se zdaj aktivirajo v različnih vstajniških in protestniških skupinah, nerealna in (pre)velika.
Alenko Bratušek kot političarko ne poznamo prav dobro, a odkar jo lahko spremljamo v medijih, smo lahko zaznali vsaj nekaj lastnosti, ki jih je mogoče šteti v dobro, ki vlivajo (za)upanje in ki bi ji lahko bile v pomoč v teh zelo zahtevnih, morda celo zgodovinskih časih. Ko se je v parlamentarnih razpravah z ekonomskega področja, ki je tudi sicer njeno področje, oglašala, je govorila pretehtano, strokovno, umirjeno, argumentirano, tudi ostro, če je bilo treba. Ni se prenaglila, ni trosila puhlic in ni ji bilo samo do tega, da bi bila všečna (česar je v slovenski politiki sicer zelo veliko). Ko je začela nastopati kot začasna vodja stranke in se je začela več pojavljati v medijih, svojega načina ni spremenila. Čeprav morda še ni popolnoma vešča vseh političnih trikov, je treba povedati tudi to, da se je zelo dobro znašla ob zelo arogantnem sprejemu nekaterih kolegov, predsednikov strank, ki so jo obravnavali s skepso, ki se z njo niso hoteli pogovarjati ali stopiti v dialog pred TV-kamerami. Njen resna drža in premišljen nastop brez odvečnih cinizmov kot tudi brez všečnih ali ljudskih prispodob, vliva upanje, da je pred nami umirjena političarka, ki ve, kako se je treba v takih položajih pogovarjati, kako se je treba s političnimi partnerji dogovarjati, kako ljudi pomiriti, ne pa še bolj razdražiti, prestrašiti ali utišati.
Ne glede na vse povedano, me je strah, da bodo od nje pričakovali preveč ali pa, kot je dejal eden od predstavnikov protestniškega gibanja, da je njeno mandatarstvo sprejemljivo samo za nekaj mesecev. Zato je že zdaj treba opozoriti na realne tako politične kot ekonomske okvire, v katerih bo njena morebitna vlada delovala, na to, da bo tudi ta koalicijska in široka, da bodo interesi različni; da bo del civilne družbe pričakoval preveč in prehitro spremembe predvsem na najbolj kritičnih točkah v ekonomiji, reformi političnega sistema in delovanju pravne države. Zato je treba že zdaj pričakovanja naravnati realno, etapno in smiselno. Vsega ni mogoče narediti naenkrat. Če ji bo uspelo sestaviti kompetentno vlado, vlado, v kateri bodo ministrice (ja, in v njej bi moralo biti kar nekaj ministric) in ministri, ki bodo v ljudeh vzbujali zaupanje, ki bodo na svojih področjih kompetentni, ki ne bodo imeli na sebi teže zgrešenih potez, skorumpiranih dejanj ali drugih malverzacij, če bodo v njej mladi in stari (da tudi tisti z nekaj več izkušenj so potrebni), če bo znala prisluhniti nekaterim dobrim idejam in predlogom, ki zdaj vrejo v civilni družbi, bo naredila veliko. V takšnem primeru se bo ostala na položaju več kot le nekaj mesecev in to bi nazadnje moral biti cilj mnogih: kompetentna vlada, ki pripravlja konsenzualno politiko in katere rezultati bodo vodili iz trenutnega ekonomskega in političnega krča.
Vse najboljše na tej poti gospa predsednica vlade! Zaradi vas in zaradi nas.
––––––
