Tiskane izdaje
Oktobra se bodo v New Yorku sestali nekateri pomembni proučevalci pripovedovanja zgodb na srečanju, namenjenem prihodnosti pripovedovanja zgodb. Posvečali se bodo predvsem novim medijem in temu, kako novi mediji omogočajo zanimive možnosti interaktivnega povezovanja. Toda zgodba ni samo način, kako jo povemo, zato bo prihodnost verjetno še bolj presenetljiva, kakor napovedujejo ti strokovnjaki.
Za zgodbo se namreč skrivajo različne prestave motorja, ki jo pomaga poganjati. Pojavil se je nov pristop k analizi, ki napoveduje, da bo še podrobneje razkril delovanje tega skritega motorja in da bomo še bolje razumeli, zakaj nas nekatere zgodbe pritegnejo. Če bo pristop uspešen, bo spodbudil nove ustvarjalne pristope in še močnejše zgodbe, hkrati pa bomo zaradi tega manj dojemljivi za manipulacije vlad in podjetij.
Izboljšanje življenja
Posvečanje novim medijem je razumljivo, saj omogočajo nove odnose. Oglejmo si opis stanja, kakor ga je predstavilo podjetje Latitude Research, ki napoveduje nove načine povezovanja vsebine in tehnologije: več med seboj nepovezanih ljudi hkrati bere isto knjigo in vsi poskušajo priti do nekega odlomka – denimo opisa slavnostnega plesa – do vnaprej določenega datuma. Na ta dan se bralci primerno oblečejo in se nekje v mestu udeležijo plesa, o katerem berejo.
Takšne možnosti postajajo velika poslovna priložnost. Ustanovitelj Facebooka Mark Zuckerberg je prepričan, da bomo z vživljanjem v navidezne prostore izboljšali načine, kako graditi družbene pripovedi. Podjetje je pred kratkim kupilo družbo Oculus, ki se ukvarja z navidezno resničnostjo, za dve milijardi dolarjev.
Toda zaradi navdušenja nad takšnimi inovacijami lahko spregledamo nekatere pomembne vidike, zaradi katerih imamo radi zgodbe. Novi mediji samo spreminjajo način pripovedovanja istih zgodb, in če se začnemo posvečati samo interaktivnosti, lahko spregledamo osrednjo lastnost uspešne zgodbe: od pripovedovalcev zgodb pogosto zahtevamo, da nas med svojo pripovedjo vznemirijo s takšnimi postopki, kakršnih sami ne znamo obvladovati.
Pri tem bi nam lahko pomagala nova analitična metoda, ki bi sestavila pripoved kot reko spreminjajočih se stanj in iskala silnice, ki jih poganjajo naprej. Iskati take silnice je težko početje, ker so ponavadi nevidne in razpršene med številnimi dejavniki. Zaradi novih medijev in tehnologij pa nekatere postajajo očitnejše.
Oglejmo si primer iz uspešnega akcijskega filma. Film Transformerji iz leta 2007 je imel »nepovezano« strukturo, zaradi katere so se namenoma pojavljale luknje v zgodbi, da je bil gledalec med ogledom filma še bolj vznemirjen. Takšno občutje se je še poglobilo zaradi računalniško ustvarjenih prizorov v filmu, bojni prizori pa so se zato razvijali drugače, kakor smo jih bili vajeni.
V računalniško ustvarjenih prizorih je »kamera« izmišljena perspektiva, kar pomeni, da jo režiser lahko usmeri v katero koli smer. Kljub temu je kamera v Transformerjih »videla« in »razumela« zelo majhen del bojnih prizorov. Usmerjena je bila v napačno smer, se preveč približala dogajanju in preskakovala iz enega prizora v drugega, kakor da snemalec ne bi vedel, kaj se dogaja. Domišljijska pripoved, namenjena igračam za osemletnike, je nenadoma postala zanimiva za odrasle.
Takšen slog vizualne zmede so nato še izpopolnili na raven zgodbe. Na začetku filmske uspešnice Svetovna vojna Z je družina prisiljena panično bežati, čeprav niti oni niti gledalci ne vedo, pred čem bežijo. Kamera in glavni junaki se nenehno gibljejo in ustvarjajo napeto dogajanje.
Z novimi tehnologijami si bomo lahko ogledali arhitekturo vznemirljivih občutkov in ugotovili, kako jih gledalci nato vzamejo za svoje. Tako bomo bolje razumeli, zakaj lahko nekatere zgodbe vplivajo na nas. Zgodbe nam pomagajo, ko se odločamo, v koga se bomo zaljubili, katerega politika bomo podprli, kje bomo živeli ter katere izdelke in storitve bomo kupovali. Če bomo bolje razumeli pripovedi, ki jih sprejemamo, bomo izboljšali kakovost našega življenja, kakor se je to zgodilo pri izbiri varne hrane.
Koristnost zgodb, ki jih bodo ustvarili novi mediji
Pred komaj nekaj generacijami so nam živilska podjetja lahko povedala kakršno koli zgodbo, mi pa smo jim verjeli. Transnasičene maščobe smo slavili kot hrano prihodnosti in cigarete so oglaševali zaradi njihovih koristnih vplivov na zdravje. Podjetja in zakonodajalci so bili prepričani, da so potrošniki preleni in premalo razgledani, da bi razumeli resnično znanstveno podlago takšnih trditev.
Danes imamo na živilih oznake s podrobnimi podatki in šole učijo otroke, kako razumeti takšne podatke. Vseh ti podatki seveda ne zanimajo, toda prav vsakdo se na spletu lahko zelo podrobno pozanima o tem, kaj pomenijo. Še pred tridesetimi leti si tega ni bilo mogoče niti predstavljati, zdaj pa vsi živimo bolj kakovostno in takšne razmere koristijo tudi živilski industriji.
Tudi naše razumevanje pripovedi bi kmalu lahko postalo tako pregledno. Kako nam lahko koristi takšno novo znanje?
Predstavljajte si prihodnost, v kateri pametni predmeti (telefoni, računalniki itd.) spremljajo dinamiko pripovedi, v kateri živite, tako kakor spremljajo vaše fizično zdravje. Telefon vam bo diskretno svetoval, zakaj se je telefonski pogovor s prijateljem slabo končal. Računalnik vam bo predlagal, kako je še drugače mogoče obdelati informacije, ter izboljšal vašo učinkovitost pri delu. Ko boste imeli dovolj prostega časa, si boste ogledali notranje delovanje teh sistemov, da boste lahko združevali svoje ideje z idejami vaše družine, sodelavcev ali drugih ljudi, za katere se vam zdi, da bi jih morda zanimale. Vedeli boste, kdaj osebna pripoved koristno vpliva na vas in kdaj vas je namesto tega začela obvladovati.
Zgodbe, ki jih bodo spet ustvarili novi mediji in metode, nam bodo lahko koristile bolj, kakor si zdaj sploh predstavljamo, to pa bodo počele tako, da se nam bo skoraj zdelo, da so naše stalne spremljevalke. Prihodnost se zdi zelo vznemirljiva – toliko bolj zato, ker smo še vedno komaj na začetku zgodbe.
––––––
Beth Cardier je pisateljica, doktorirala je iz analize pripovedne strukture na Univerzi v Melbournu.
H. T. Goranson je nekdanji strokovni sodelavec ameriške obrambne agencije za napredne raziskovalne projekte, zdaj ustvarja novo generacijo sistemov umetne inteligence za industrijo zabave.
