Na Finskem v osnovni šoli upoštevajo učenčeve potrebe

Vsi izobraževalni sistemi na svetu so postavljeni pred skupen globalni izziv.

Hkrati s spoznanjem, da znanje postaja pomembnejše kot kdaj doslej, se poraja temeljno vprašanje: »Ali še vedno potrebujemo šolo za učenje? Za Irmeli Halinen, vodjo oddelka za razvoj kurikula na Finskem zavodu za šolstvo (FNBE) je odgovor samo eden: »Da, potrebujemo jo!«

Šola omogoča nabiranje novega znanja

Res je, pravijo finski šolski strokovnjaki, da se praktično lahko učimo kjerkoli želimo, toda samo šola omogoča učencem pravilno uporabo informacij in nabiranje novega znanja ter spodbuja njihovo kontinuirano in sistematsko učenje. Šola je prostor, kjer potekata dialog in sodelovanje med različnimi generacijami, učitelji pa skrbijo za skladen razvoj učenčeve identitete ter ustvarjajo spodbudno in za učence spoštljivo učno okolje.

Devetletno obvezno osnovnošolsko izobraževanje (na Finskem je 2900 osnovnih šol) je vsevključujoče in prožno ter upošteva učenčeve osebne potrebe. V osnovnošolskem izobraž‍evanju ni nacionalnih preverjanj znanja ali inšpekcijskih pregledov.

Kot pomembne indikatorje kakovosti strokovnjaki FNBE v ospredje postavljajo visoke dosežke v PISI in TIMSS, majhne razlike med posameznimi šolami, majhen osip v osnovnih in srednjih šolah, visoko izobražene in motivirane učitelje in, kar je posebej zanimivo – zmerne količine domačih nalog. Posebej poudarjajo, da ob rednem šolskem delu ni potreb po privatnih inštrukcijah učencev.

Razen mednarodnih evalvacij je zlasti zanimiva nacionalna evalvacija zdravja in dobrega počutja učencev. Strokovnjaki FNBE poudarjajo, da ne obstaja razvrstitvena lista šol; prav tako ni tekmovanja ali primerjanja med njimi, ni strahu pred kaznimi ali finančnimi sankcijami.

Etika in celovitost

Etična usmerjenost finskega izobraževalnega sistema temelji na medsebojnem spoštovanju in zaupanju ter nudenju pomoči vsakomur, ki jo potrebuje. Vsi šolski predmeti so enako pomembni, njihova vsebina pa je politično nevtralna. Finski šolski strokovnjaki poudarjajo pomembnost medsebojnega sodelovanja, razvijanja dialoga in skupnega reševanja problemov. Med osnovne vrednote izobraževalnega sistema prištevajo spoštovanje življenja in človekovih pravic, spoštovanje različnih kultur, spodbujanje trajnostnega razvoja, spodbujanje odgovornosti in striktno spoštovanje različnosti učencev.

Finski izobraževalni sistem je celovit, izrazito neselektiven, vóden je s centralno postavljenimi cilji, ki jih dopolnjujejo lokalne implementacije in inovacije. Etos finskega izobraževalnega sistema temelji na kulturi učenja, visokih standardih poučevanja, ki so enaki za vse učence, opogumlja jih in krepi njihovo samozavest. Zato pa je potrebna visoka profesionalnost učiteljev, kvaliteten sistem njihovega izobraževanja in zaupanje v njihovo delo.

Z vsako kurikularno prenovo so se povečevale avtonomnost in pristojnosti šol ter strokovna avtoriteta učiteljev. Finci uresničujejo v praksi spoznanje, da samo samozavestni učitelji, ki uživajo zaupanje šolskih oblasti, lahko vzgajajo samozavestne učence. Nekaj, česar sam nimaš, pač ne moreš dati drugim.

Finski nacionalni kurikul je inkluziven, vsevključujoč. Pokriva izobraževanje za vse učence, vendar hkrati upošteva ravnotežje med akademskimi dosežki in kakovostnim življenjem otrok.

Tristopenjska zasnova

Struktura sedanjega kurikularnega sistema je tristopenjska. Nacionalni kurikul tvori skladno podlago za kohezivno izvajanje izobraževanja ter vključuje osnovne vrednote, cilje, kriterije in učne vsebine. Lokalni kurikul vključuje orodja, ki povezujejo nacionalne cilje in smernice izobraževanja z njihovo lokalno implementacijo. Lokalni kurikul pokriva vsa področja šolskega dela in pripravlja »sobe« za fleksibilnost pedagoškega procesa. Šolski kurikul pa daje učiteljem pristojnost, da upoštevajo potrebe in upe učencev ter njihovih staršev, možnosti znotraj učnega okolja in specifične veščine učiteljev samih. Na podlagi šolskega kurikula oblikuje šola svoj letni delovni načrt, učitelji pa svojo letno pripravo in osebne cilje učencev.

Strokovnjaki oddelka za razvoj kurikula na FNBE poudarjajo, da je najtežje oblikovanje kurikula na lokalni in šolski ravni. A zakaj sta prav ta dva kurikula tako pomembna za šolsko delo?

Kurikul si lahko predstavljamo kot zemljevid: zagotovo se bomo izgubili, če karto Murske Sobote uporabljamo v Ljubljani. Kvaliteta izobraževanja se izboljša, ko se v kurikularni proces vključijo učenci, starši, lokalne oblasti, zdravstvene, socialne ustanove in drugi lokalni dejavniki. Finci vedo, da je najboljši način za strokovni razvoj učiteljev njihovo suvereno razpravljanje o vprašanjih, kot so vrednote, učni cilji, dobri učni procesi, učno okolje in preverjanje učencev. To pa hkrati zahteva kvalitetno pedagoško vodenje, ustrezen čas in jasno strukturo dolžnosti in pristojnosti članov šolskega kolektiva.

Finski šolski strokovnjaki poudarjajo pomembnost šolske kulture v procesu razvoja in izvajanja kurikula. Če učitelji dejavno sodelujejo v procesu razvoja kurikula, pri tem izboljšajo svoje lastne sposobnosti mišljenja, ocenjevanja, izražanja sebe, veščine pogajanja, dela z drugimi, toleriranja drugače mislečih in ustvarjanja. Skozi lastno učenje postanejo bolj sposobni podpirati razvoj teh lastnosti pri učencih. Kurikul tako v resnici postane profesionalno, pedagoško orodje za učitelje in ravnatelje ter za lokalne in nacionalne šolske oblasti.

Spremembe na (še) bolje

Finska je pred vrati nove, pomembne izobraževalne reforme. Učenci potrebujejo izobraževanje za smiselno, etično in trajnostno prihodnost v globalnem svetu. Fascinantno deluje slika, ki prikazuje na eni strani togi, večstoletni sistem šolskih predmetov in na drugi strani preplet globalnih tem, kot so podnebne spremembe, terorizem, ekonomska globalizacija, spremembe v delu z migranti, polarizacija družbe, finančna kriza, revolucije, vojne in drugo. In potem spoznanje začudenega šolnika, da tradicionalni sistem šolskih predmetov preprosto ne deluje več!

Bistvo novih kurikularnih sprememb so finski šolski strokovnjaki predstavili v obliki petih koncentričnih krogov. V globalni družbi, kjer vedno bolj prevladuje negotovost, individualizem brez skupnih vrednot, potrošništvo in materializem, so v središče kurikularnega procesa postavili učence, njihovo zdravje in identiteto, sposobnost avtonomnega delovanja ter samozavedanja.

Kot pripravo na prihajajočo kurikularno prenovo je FNBE izvedel projekt z naslovom Kot globalni državljan na Finskem. Dr. Lea Hudsonen, pedagoška svetovalka na FNBE, posebej poudarja ključno vlogo zelenega gospodarstva v kontekstu trajnostnega razvoja in globalnega izobraževanja. Izvedbo projekta je financiralo finsko ministrstvo za zunanje zadeve, rezultati projektnega dela pa so objavljeni v gradivu z naslovom Šole ustvarjajo stike z globalnim svetom. Gradivo je dosegljivo na spletnih straneh FNBE z vabilom direktorja, da na podlagi finskih izkušenj izvedejo podobne projekte.

Finski šolski strokovnjaki se primerjajo z mornarji, ki s krhko ladjico plujejo po nemirnem morju in se zaskrbljeno sprašujejo: Kako uspešno krmariti, da šolska ladja ne nasede?

Če želimo uspešno pluti, moramo vedeti troje: kje natančno smo, kam želimo in, kar je najpomembnejše, prilagoditi se moramo razmeram, v katerih plujemo. Za dosego cilja pa posadka na šolski ladji potrebuje predvsem konstruktivno sodelovanje, jasne etične usmeritve in veliko medsebojne solidarnosti, priporočajo finski kolegi.

–––––– Prispevek je mnenje avtorice in ne izraža nujno stališča ustanove, s katero sodeluje.