»Realni ukrepi, ne zgolj sanjarjenje«

V času svojega bivanja v Sloveniji, kar je že skoraj devet let, sem se večkrat udeležil različnih razprav o tujih naložbah v Sloveniji in mehanizmih za povečanje privlačnosti poslovnega okolja. Razprave so potekale na različnih ravneh – od izključno teoretičnih do takšnih, ki neposredno vplivajo na politiko države in v katerih so sodelovali tudi predsednik vlade in ključni ministri. Eno najpomembnejših vprašanj v teh razpravah je bila davčna privlačnost regije.

Kljub medsebojni povezanosti evropskih držav so njihovi davčni sistemi namreč še vedno zelo različni. Že hiter pregled davčnih sistemov glavnih evropskih držav kaže, da so – ne glede na integracijske procese, ki v Evropi potekajo v zadnjih desetletjih po podpisu maastrichtske pogodbe leta 1992 (Pogodba o Evropski uniji), in sprejetje različnih direktiv EU, namenjenih poenotenju evropske zakonodaje – davčne ureditve in načini plačevanja davkov v različnih državah EU še vedno zelo različni. Te razlike bistveno vplivajo na gospodarsko privlačnost držav, ko vlagatelji izbirajo regijo za svoje naložbe. Pri odločanju o poslovanju v tuji državi so vlagatelji namreč zelo pozorni prav na različne stopnje obdavčitve in posebnosti lokalne zakonodaje.

Davčna obremenitev plač in skupna davčna obremenitev

Stopnje davka od dohodka pravnih oseb so v Sloveniji relativno nizke, tako v primerjavi z drugimi državami EU (na primer s sosednjo Avstrijo) kot tudi z bolj oddaljenimi globalnimi trgi (na primer Japonsko, Kitajsko in ZDA). Kitajska in Japonska sta te davčne stopnje sicer bistveno zmanjšali (leta 2008 oziroma 2012), a so te še vedno višje od povprečja v EU. Vendar davek od dohodka pravnih oseb pomeni neprimerljivo manjšo obremenitev za dejavnost podjetja kot davki, vezani na področje dela.

Davčna obremenitev plač v Sloveniji je – če za primerjavo vzamemo povprečno nominalno stopnjo dohodnine – zelo visoka, kar zmanjšuje privlačnost in tržno konkurenčnost realnega sektorja gospodarstva, kjer je skoncentrirano največ delovne sile. S progresivno dohodninsko lestvico ter dodatnimi davki in prispevki realna efektivna davčna stopnja zelo hitro doseže in preseže 51 odstotkov. To Slovenijo uvršča med države, kot sta Švedska in Norveška, ter močno oddali od konkurenčnih regijskih in globalnih konkurenčnih poslovnih okolij. Če si situacijo ogledamo na primeru podjetja, lahko vidimo, da v Sloveniji od vsakega evra, izplačanega zaposlenemu v obliki plače ali božičnice, kar polovico dobi država, ne pa delavec. V primeru večjega števila zaposlenih to povečuje obremenitev podjetja, zvišuje stroške proizvodnje, zmanjšuje konkurenčnost in možnosti za pravično nagrajevanje zaposlenih. To je tudi eden od ključnih dejavnikov v postopku izbire regije za investiranje in eno ključnih meril za privlačnost za naložbe.

Davčna politika držav je pogosto odvisna od ekonomskih ciljev oblasti, zato je z vidika mednarodnega kapitala poleg stabilnih davčnih predpisov pomemben dejavnik privlačnosti države tudi skupna davčna obremenitev.

Pojem »naložbe« ima lahko več pomenov. Na splošno pa so naložbe aktivnosti, ki v prihodnosti povečujejo sposobnost gospodarstva za proizvodnjo blaga ali storitev. V tem primeru, kot nasploh v gospodarstvu, je ekonomski motiv za vlaganje sredstev ustvarjanje pričakovanega dobička iz teh naložb.

Z drugimi besedami, zanimanje za naložbe vlada tam, kjer je mogoče ustvarjati dobiček in povečevati vrednost kapitala. Pomembno je tudi to, da imamo, ko govorimo o problematiki obdavčitve plač, v mislih večinoma realni sektor gospodarstva in naložbe v realna sredstva. Torej govorimo o ustvarjanju novih podjetij, obnovi in posodobiti podjetij, njihove proizvodnje in tehnologije, o gradnji različnih industrijskih objektov in objektov socialne infrastrukture, o povečanju osnovnih in obratnih sredstev, ne pa o portfeljskih naložbah, torej o nakupu vrednostnih papirjev, ki jih izdajajo država, podjetja, banke, investicijski skladi, zavarovalnice in druge družbe. V tem primeru vlagatelji ne povečujejo proizvodnega, ampak finančni kapital, saj prejemajo dohodek iz lastništva vrednostnih papirjev.

Ustvarjanje privlačne naložbene klime

Glavna spodbuda za intenziven razvoja mednarodnega investicijskega procesa je, kot je že bilo omenjeno, potreba podjetij po izboljšanju mednarodne konkurenčnosti z zmanjševanjem stroškov in racionalizacijo proizvodnih procesov, saj postajata v sedanjih tržnih razmerah, ko se srečujemo s kriznimi razmerami in blagovno zasičenostjo, širitev na nove trge ter dostop do virov in strateških sredstev v gospodarstvih različnih držav vse bolj problematična.

V takšni situaciji je za državo, ki bi rada pritegnila tuje vlagatelje, zagotavljanje davčnih in administrativnih olajšav tudi idealno orodje za podjetja, ki so predmet naložb. S tem jim namreč omogoči tako dostop do ciljnega trga kot tudi povečanje učinkovitosti celotnega poslovnega okolja, saj novi lastniki nanje prenesejo nove napredne metode poslovanja, upravljanja in trženja kot tudi nove tehnologije.

Izkušnje vodilnih držav kažejo, da so tuje naložbe najučinkovitejše takrat, ko tuji partnerji vstopijo v državna podjetja in pripomorejo k njihovemu razvoju. S tem nastanejo stalni kanali za prenos novih tehnologij in znanj v gospodarstvo te države, ki posledično generirajo gospodarsko rast in večjo produktivnost. Seveda mora država sprejeti ukrepe, s katerimi ustvari privlačno naložbeno klimo in postopno prehaja v visokotehnološko proizvodnjo, kar se ji bo bogato povrnilo s povečanjem bruto domačega proizvoda. Poleg tega tuje naložbe, nove napredne metode upravljanja in nove tehnologije proizvodnje zagotavljajo izboljšanje blagovne strukture izvoza, predvsem v korist povečanja deleža končnih izdelkov in opreme z visoko dodano vrednostjo. Prav tuje naložbe lahko v Sloveniji postanejo eden od ključnih dejavnikov za razvoj še bolj izvozno usmerjene in globalno konkurenčne proizvodnje v panogah, kot so metalurgija, elektronika, kemična industrija, živilska industrija idr. Zato pa je seveda potreben realen in ne le deklariran interes države.

Sedanja davčna in investicijska zakonodaja v Sloveniji, kljub deklarirani zainteresiranosti za tuje investicije, še vedno ne vsebuje učinkovitega mehanizma za spodbujanje domačih in tujih naložb. Prav zaradi majhnega obsega davčnih in drugih olajšav za vlagatelje ter večkrat protislovnega značaja takšnih ukrepov Slovenija z vidika sodobnih mednarodnih praks ne spada med države s konkurenčno naložbeno zakonodajo. Na seznamu World Development Indicators: Foreign Direct Investment 2014 (Kazalniki svetovnega razvoja: Neposredne tuje investicije 2014) je Slovenija šele na 186. mestu. Ta ocena je nazorno opozorilo, da so nujni realni koraki v smeri ustvarjanja privlačne naložbene klime, ne le sanjarjenje o ustvarjanju »vrat v Evropo« tam, kjer že dolgo ni več ograje.

––––––
Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.