Še en izjemen dogodek

Danes zvečer se bo s še eno veličastno otvoritveno slovesnostjo, praznovanjem mednarodnega duha paraolimpijskih iger, ki premikajo meje človeške zmogljivosti, začela paraolimpijada London 2012.

V oglasu britanskega televizijskega kanala Channel 4 so bile olimpijske igre označene kot »le ogrevanje«. Vse namreč kaže, da bodo londonske paraolimpijske igre z rekordnim številom prodanih vstopnic in neprekinjenimi televizijskimi prenosi dodobra izkoristile ogromno javno podporo pred kratkim končane olimpijade. Paraolimpijada bo drugačna in hkrati na svoj način posebna, vsekakor pa utegne presenetiti.

Londonske paraolimpijske igre bodo največje doslej. Vrnile se bodo v državo svojega rojstva. Velika Britanija namreč velja za zibelko paraolimpizma, saj je dr. Ludwig Guttman leta 1948 v kraju Stoke Mandeville organiziral športne igre za britanske veterane druge svetovne vojne s poškodbami hrbtenjače, ki so potekale sočasno s takratno londonsko olimpijado.

Od takrat so paraolimpijske igre doživele izjemen razvoj. Leta 1948 je na njih sodelovalo le 16 bivših vojakov, ki so tekmovali v lokostrelstvu, letos pa bomo v Londonu spremljali več kot 4000 športnikov iz 162 držav. Pomerili se bodo v 20 športnih disciplinah. Tudi takšnih, ki so posebnost paraolimpijskih iger, kot sta dvoransko balinanje boccia in golbal. Vseh dogodkov bo kar 471.

Paraolimpijske in olimpijske igre v Londonu so letos prvič tudi enoten dogodek z enakovredno veljavnostjo. Načrtovanje in organizacija – od zasnove in infrastrukture do odprtih prostorov in javnega prevoza – sta bila v celoti povezana in izvedena tako, da upoštevata vse člane skupnosti, tudi invalide.

Spodbuda invalidom

Invalidske organizacije so nam pomagale pri načrtovanju in gradnji paraolimpijskega parka ter pri pripravi dogodkov, sodelovale pa bodo tudi pri sami izvedbi tekmovanj – skoraj pet odstotkov od 70.000 prostovoljcev je namreč invalidov. V okviru paraolimpijskih iger želimo invalide na nacionalni in mednarodni ravni spodbuditi, da se že zgodaj začnejo ukvarjati s športom, in jim prikazati, kako lahko šport obogati njihovo življenje in kako lahko presežejo svoje meje.

Britanska vlada je prepričana, da morajo biti paraolimpijske igre veličasten spektakel športa, hkrati pa tudi vzor za prihodnost, zlasti kar zadeva prometno infrastrukturo in priložnosti za športne dejavnosti. Velika Britanija je znana po svojih dejavnostih za spodbujanje pravic invalidov in upam, da bomo z našim prizadevanjem – narediti te igre najbolj vključujoče doslej – postavili izhodišče za novo stopnjo razvoja paraolimpijskega športa.

Pomena razvoja športa invalidov se zavedajo tudi predsedniki in voditelji držav z vsega sveta. Tudi teh bo na letošnjih paraolimpijskih igrah rekordno število. Britansko zunanje ministrstvo bo dejavno vključeno v dogajanje – zunanji minister William Hague bo imel 6. septembra otvoritveni govor na konferenci Inclusion Summit, sekretarji z zunanjega ministrstva bodo v paviljonu GREAT organizirali sprejem za udeležence, britanska veleposlaništva po svetu pa vabijo vse, naj se udeležijo izjemnega dogodka v Londonu.

Promocija iger

Tudi v Sloveniji se dejavno ukvarjamo s promocijo paraolimpijskih iger. Prejšnji mesec nas je obiskal David Lidington, minister za Evropo pri britanskem zunanjem ministrstvu, ki je hkrati tudi poslanec parlamenta iz volilne enote, kamor spada Stoke Mandeville, zato je še posebej zavzet za spodbujanje paraolimpijskega gibanja.

V moji rezidenci v Ljubljani sva skupaj gostila slovensko paraolimpijsko reprezentanco, kjer sva vsem članom zaželela veliko sreče in poguma. Čeprav nas je ravno med prihodom gostov presenetila nevihta, nam to ni prav nič pokvarilo razpoloženja in dobre volje. V zavetju naše garaže se je sekretar Lidington pomeril z Andrejo Dolinar, članico slovenske ekipe za namizni tenis, sam pa sem se nespametno spustil v boj z Matejo Pintar, nosilko zlatega olimpijskega odličja. Hudega poraza še vedno nisem povsem prebolel.

Naše veleposlaništvo je v stalnem stiku z Emilom Murijem, Romanom Jakičem in člani slovenskega nacionalnega paraolimpijskega komiteja, ki letos praznuje 40 let, odkar je Slovenija prvič nastopila na poletni paraolimpijadi leta 1972 v Heidelbergu. Pogosto se srečujem tudi z Alenom Kobilico, ki je le za las zgrešil uvrstitev v plavalno ekipo, zdaj pa že trenira za zimsko olimpijado v Sočiju. Njegova zgodba je res navdihujoča.

Prejšnji teden sem na brniškem letališču na pot pospremil 22 slovenskih paraolimpijcev, ki bodo tekmovali v Londonu, in jim v enkratnem nalezljivo prijetnem razpoloženju zaželel vso srečo. Matejo sem izzval na povratno partijo, seveda pa bom po Twitterju spremljal tako njen napredek kot tudi napredek vseh drugih slovenskih športnikov.

Poleg tega je naše veleposlaništvo v ponedeljek v parku Tivoli organiziralo dogodek Prižgi lanterno. Z njim smo se pridružili številnim, ki spodbujajo spremljanje paraolimpijske štafete, ki bo v London prinesla plamenico, in prihajajočih iger. Skupaj z Emilom sva prižgala ogenj v podporo slovenski paraolimpijski ekipi. Ta je z vsakih paraolimpijskih iger od leta 1972 dalje prinesla medaljo in prepričan sem, da bo tudi tokrat tako. Zato bom enako kot med olimpijado tudi tokrat navijal za vse slovenske – in seveda tudi britanske – športnike v upanju, da bo Slovenija tudi na teh nepozabnih igrah, v Londonu 2012, v svojo zbirko medalj dodala novo odličje.