Šifra za razumevanje uvajanja 5G v EU: GSA

GSA je agencija Evropske unije, ki upravlja globalne navigacijske satelitske sisteme, poimenovane z generičnim akronimom GNSS; letos začenja delovati tovrstni evropski satelit Galileo.

Oktobra leta 2018 je GSA razpisala sredstva evropske komisije za realizacijo tehnološko navezujočih se projektov. Projekti so vsebovali štiri tematske sklope, promovirane z zapeljivimi besedami: »zelena, varna in domiselna mobilnost«, »pospeševanje digitalizacije«, »utrjevanje družbene odpornosti in varovanje okolja«, »dvigovanje zavesti in krepitev zmogljivosti«. Konzorcijev, ki so prijavljali projektne predloge, nazivi niso prepričali. Ena od rubrik, ki jih je bilo treba v projektni prijavi obvezno izpolniti, je bila lastna ocena etičnih vprašanj, ki bi jih projekti lahko odpirali. Ni bilo videti, da bi kateregakoli od prijaviteljev devetih izbranih projektov (napovedani deseti se je izgubil s seznama) zanimalo, kako je z ustreznimi kazalniki morebitnih etičnih problemov.

Na izpolnjenih standardnih tabelah, kjer je bil možen odgovor »da« ali »ne«, so se odgovori »ne« vrstili brez izjeme ob naslednjih sklopih: »ljudje« (ki so vključeni v projekt tako, da na lastni koži hote ali nehote občutijo njegove primarne in stranske učinke), »osebni podatki«, »dežele tretjega sveta« (kar je pomembno zaradi morebitnega izkoriščanja virov, prenosa osebnih podatkov in opreme in podobno), »okolje, zdravje in varnost«, »dvojna raba« (nujna oznaka z »da« v primeru produktov, ki so uporabni ne samo za civilne namene, ampak tudi v vojskah ter so zato potencialno stvar mednarodne trgovine in s tem nujnega spoštovanja zakonskih določil), »ekskluzivna civilna raba« (kazalnik, ki opozarja na morebitne dvome in ne takoj očitne možnosti za vojaško uporabo), »zloraba« (to je morebitna nelegalna in nelegitimna uporaba raziskovalnih rezultatov) in »drugo«.



Izbrani projekti očitno niso bili zaznani kot poseg v svet živega. »Internet stvari« in »komunikacija stroja s strojem«, povsod prisotna (pop)znanstvena frazema, konstruirata vse organsko, celično kot nepomembno, v časovni projekciji morda drseče v odvečnost. Tudi agencija, naročnica projektov, ločuje med poetičnostjo in konstruktivnostjo nazivov razpisnih sklopov in sedanjo trdo gospodarsko-tržno prakso, ki človeško in nasploh živeče rapidno degradira na nižjo vrednotno raven. GSA za leto 2025 ob poslovnem izkoristku možnosti GNSS in tehnologije 5G, avtomatizacije vožnje, »bistrih mest« in interneta stvari napoveduje letni prihodek 195 bilijonov evrov.

Vsi sprejeti in zdaj že procesirani projekti imajo poslovni načrt. Med postopkom ocenjevanja projektnih predlogov sva ocenjevalec in ocenjevalka dobila navodilo agencije, naj v svojih poročilih konzorcije opozoriva zgolj na nujnost notranjih projektnih ukrepov za varovanje osebnih podatkov. Konec koncev imamo evropsko direktivo s tako zahtevo. Po peripetijah, ki jih tu ne gre opisovati, in ob skoraj dvomesečnem podaljšanju ocenjevalnega postopka je bilo po presoji sektorja za etiko in raziskovalno integriteto generalnega direktorata za znanost in inovacije odobreno, da se v postopku ocenjevanja upošteva tudi druge kazalnike etičnosti. A kljub temu da je bilo priporočilo navedenega sektorja, naj se etična stran izvedbe projektov preverja s tako imenovanim etičnim preizkusom (ang. ethics check), se to ni izšlo. Ocenjevalka, ki je vztrajala pri tej zahtevi, je uveljavila pravico do ločenega mnenja v dokumentih o sprejemljivosti projektov z etičnega vidika. Z vidika raziskovalnih realizacij je dejstvo povedno, obenem pa nezmožno karkoli spremeniti.

Čas nas »razvojno« očitno prehiteva, prihodnost je projektno zakoličena: mesta vse bolj »bistra«, promet, železniški, cestni, ladijski bo posodobljen in avtomatično upravljan. Po urbanem nebu bodo križarila avtomatska vozila javnega prometa in poštni droni. Slogan prihodnosti je: lociranje, pozicioniranje, sledenje, upravljanje brez človeške zmotljivosti. Nadzor nad ljudmi bo individualiziran, oko oblasti bo pobožanstveno, povsod prisotno. Pravo darilo z neba, tudi dobesedno, če nismo mimogrede že pozabili na evropski satelit Galileo in 5G.



Iznajdljivo je omejiti javno diskusijo o 5G na pospeševanje hitrosti interneta, mobilno telefonijo in vpliv neionizirajoče radiacije na zdravje. Pri tem polarizacija znanosti glede potencialnih škodljivih učinkov zagotavlja neplodno lovljenje lastne sence. Če pa vzamemo v zakup celoten paket, se aktualna slika postavi drugače, kompleksneje in s prvimi konkretnimi, neovrgljivimi referencami. Mednarodna agencija za raziskave raka pri Svetovni zdravstveni organizaciji v poročilu za obdobje 2020–2024 prvič postavlja vprašanje ustreznosti umestitve neionizirajočega sevanja v skupino zadev, ki predstavljajo možnost za nastanek raka; študije velikega zajema bodo potekale še več let, radiacija pa se s časom in množenjem virov akumulira. Na najvišjih ravneh so bila do zdaj institucionalizirana tudi vprašanja zagotavljanja varnosti. Oktobra lani je evropska komisija ob koordinaciji finskega predsedovanja in v imenu držav članic podala izjavo o oceni tveganja omrežja 5G z varstvenega vidika. Tudi problematika interferenc med različnimi valovanji še nima enopomenske, jasne rešitve, kar je neposredno povezano z varnostjo, saj škoda lahko prizadene velike infrastrukturne sisteme. Tako dokazuje analiza Generalnega direktorata za notranje politike EU, objavljena aprila lani. In okolje – morda mu v tem primeru, z vso neizogibnostjo dejstev, ne bo treba samemu spregovoriti.

***

Dr. Renata Šribar je antropologinja, zunanja sodelavka Univerze v Ljubljani in AMEU-ISH ter soustanoviteljica Centra FemA – zavoda za transformativne študije in delovanje. Kot zunanja ekspertka evropske komisije za področje etike je v obdobju junij–avgust 2019 z etične perspektive ocenjevala projektne predloge za Evropsko agencijo za globalne navigacijske satelitske sisteme.

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.