Tiskane izdaje
Avstrijska tožba glede dajatev za uporabo avtocest
Sodišče EU je bilo doslej glede tožb države članice proti drugi državi članici običajno precej zadržano. Glede na splošno zadržanost Sodišča EU do tovrstnih tožb je obsodba Nemčije na podlagi tožbe Avstrije kar nekoliko presenetljiva. Pred izdajo torkove sodbe je to sodišče državo članico v tovrstnih postopkih namreč obsodilo le enkrat, pred štiridesetimi leti, in sicer Združeno kraljestvo na podlagi tožbe Francije. Za Slovenijo je zanimivo, da je bila ta sodba iz leta 1979 prav s področja ribištva. Združeno kraljestvo je namreč sprejelo zakonodajo glede ribiških mrež, kar je bilo sicer v pristojnosti takratne Evropske skupnosti. Res pa je, da je bila ta zadeva s pravnega vidika veliko manj kompleksna od določitve meje med državama z arbitražnim sporazumom.
Dr. Maja Brkan, nekdanja pravna svetovalka na Sodišču EU.
Avstrija je v tožbi pred Sodiščem EU zatrjevala, da je Nemčija kršila pogodbo o delovanju EU zaradi uvedbe dajatve, ki jo morajo osebna vozila plačati za uporabo nemških avtocest. Po mnenju Avstrije naj bi uvedba te dajatve privedla do posredne diskriminacije na podlagi državljanstva, saj naj bi neenako obravnavala vozila, registrirana v Nemčiji, in tista, registrirana v drugih državah članicah. Vzrok diskriminacije naj bi bil v tem, da se lastnikom v Nemčiji registriranih vozil navedena dajatev vrne v obliki davčne olajšave na podlagi nemškega zakona o davku na motorna vozila. Avstrija je menila tudi, da sporna ureditev omejuje prosti pretok blaga prek nemške meje in čezmejno opravljanje storitev, saj naj bi bili prevozi za tuje dobavitelje ali ponudnike storitev dražji kot za nemške.
Generalni pravobranilec predlagal zavrnitev tožbe
Generalni pravobranilec Nils Wahl je že februarja Sodišču EU predlagal, naj avstrijsko tožbo zavrne, saj naj vozniki domačih in tujih vozil ne bi bili v primerljivem položaju. Vozniki tujih vozil po njegovem mnenju plačajo dajatev za uporabo avtocest le za obdobje, ko avtoceste v resnici uporabljajo, kar je lahko krajše od enega leta. Nasprotno pa morajo »domači« vozniki plačati dajatev v znesku celoletne vinjete, znesek sporne davčne olajšave pa naj bi bil nižji od dajatve za uporabo avtocest. Pravobranilec je predlagal, naj Sodišče EU zavrne tudi druge avstrijske očitke.
Sodišče EU se s stališčem generalnega pravobranilca ni strinjalo. V sodbi je poudarilo, da je dajatev za uporabo avtocest tesno povezana z davčno olajšavo in da nemška zakonodaja zaradi te olajšave diskriminira nemške in tuje lastnike motornih vozil. Uporabnino za avtoceste tako po mnenju Sodišča EU praktično gledano plačujejo le uporabniki iz tujine. Sodišče je ugodilo tudi avstrijskemu argumentu, da sporna nemška ureditev nedovoljeno omejuje prost pretok blaga in storitev, saj so prevozi zaradi dajatve za uporabo avtocest dražji.
Pomen za Slovenijo
Torkova sodba Sodišča EU seveda ne pomeni, da države članice ne smejo uvesti cestnin, temveč da pri tem ne smejo razlikovati med domačimi in tujimi uporabniki avtocest. Ker je Sodišče EU v tej zadevi obravnavalo pravno zelo drugačno vprašanje, kot ga bo v slovenski tožbi, je na podlagi te sodbe sicer težko napovedati, kakšna bo odločitev v primeru tožbe Slovenije proti Hrvaški.
Vseeno pa kaže, da to sodišče postaja manj zadržano glede tožb držav članic proti drugim državam članicam. Te tožbe so velikokrat politično občutljive in v preteklosti so poznavalci evropskega prava pogosto menili, da se poskuša to sodišče tovrstnim vprašanjem izogniti, kot na primer v sodbi iz leta 2012, ko je zavrnilo tožbo Madžarske proti Slovaški. Ta je bila sprožena, ker je Slovaška madžarskemu predsedniku prepovedala vstop na svoje ozemlje, saj naj bi se madžarski predsednik tam udeležil kontroverznega praznovanja v čast prvemu madžarskemu kralju. Po sodbi proti Nemčiji pa se vendarle zdi, da je Sodišče EU pripravljeno dati politično občutljivost na stran in se osredotočiti le na pravna vprašanja.
Čeprav za zdaj ni jasno, kakšno stališče bo do slovenske tožbe zavzelo Sodišče EU, je to sodišče načeloma pristojno za vprašanja glede ribištva. Po vsebinski plati lahko zato na ustni obravnavi, ki je razpisana za 8. julij, pričakujemo živahno razpravo. S procesnega vidika pa bo po ustni obravnavi generalni pravobranilec pripravil sklepne predloge, Sodišče EU pa bo v zadevi predvidoma odločilo do konca tega ali v začetku prihodnjega leta.
***
Dr. Maja Brkan je izredna profesorica za pravo EU na Pravni fakulteti Univerze v Maastrichtu. V letih od 2007 do 2013 je bila pravna svetovalka na Sodišču EU.
Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.
