Tiskane izdaje
Velika Britanija je prav v času pred splošnimi volitvami 8. junija doživela dva4 zelo kruta teroristična napada. Vprašanje je, ali napad na koncertu popa v Manchestru prejšnji mesec in napad na Londonskem mostu, ki smo mu bili priče pozneje, vplivata na rezultat volitev.
Volivci pod vplivom terorja
Na žalost so akademske raziskave psiholoških učinkov terorizma pokazale, da skrajne organizacije, kakršni sta Al Kaida in Islamska država, naredijo še veliko več, kadar svoje napade izvedejo pred volitvami. Poleg tega da so posledica terorističnega napada smrtne žrtve in razdejanje, to hkrati lahko tudi močno vpliva na mnenje volivcev in volilne rezultate.
Na splošno na odločitev volivcev najbolj vplivajo razmere v gospodarstvu.
A terorizem ima posebno moč, s katero pozornost volivcev preusmeri stran od »normalne politike« in tudi od gospodarskih izzivov. Ko se to zgodi, lahko postanejo osrednja volilna tema sicer manj pomembni volilni dejavniki, kot sta varnost ali zunanja politika.
Oglejmo si primer. Med ameriškimi predsedniškimi volitvami leta 2004 so bili ameriški volivci še vedno pod močnim vplivom terorističnega napada 11. septembra 2001, čeprav so od takrat minila tri leta. V študiji »Strah v volilni kabini: predsedniške volitve 2004«, ki so jo leta 2007 objavili v reviji Political Behavior, znanstveniki z Univerze Duke in Univerze Michigan navajajo rezultate ankete, v kateri se je pokazalo, da je kar 42 odstotkov vprašanih Američanov menilo, da je najpomembnejša tema volitev terorizem. Samo 18 odstotkov jih je izjavilo, da je najpomembnejše gospodarstvo, in le trije odstotki so kot najpomembnejša navedli različna tradicionalna domača vprašanja.
Predsednik George W. Bush je leta 2004 zmagal na volitvah, čeprav so imeli volivci zelo negativno mnenje o takratnem gospodarskem položaju države. V omenjeni študiji je navedeno, da je kar 45 odstotkov anketiranih menilo, da se je gospodarsko stanje v primerjavi s prejšnjim letom očitno poslabšalo, le 24 odstotkov pa jih je izjavilo, da se je gospodarsko stanje izboljšalo. Poleg tega je veliko anketiranih (47 odstotkov) menilo, da izraz »močan voditelj« bolj ustreza Bushu kot njegovemu tekmecu, takratnemu senatorju Massachusettsa Johnu Kerryju – sicer heroju vietnamske vojne.
Avtorji študije – Paul Abramson, John Aldrich, Jill Rickershauser in David Rohde – so ugotovili, da je Bushu leta 2004 do zmage precej pripomogel teroristični napad, ki se je zgodil leta 2001. Če ne bi bilo tragičnega 11. septembra, bi Bush najverjetneje sledil svojemu očetu in tudi on vladal le en mandat.
Na demokratične volitve lahko vpliva tudi način, kako vlade odgovorijo na teroristične napade. V študiji »Terorizem in demokratična zakonitost: nasprotujoča si tolmačenja španskih volitev«, ki je bila objavljena v reviji Mediterranean Politics, politična znanstvenica Ingrid van Biezen, ki zdaj deluje na Univerzi Leiden, raziskuje, kakšen je bil leta 2004 vpliv terorističnih napadov na železniških postajah v Madridu. Le tri dni pred španskimi splošnimi volitvami je bilo tistega leta v desetih eksplozijah na treh postajah ubitih 192 ljudi, 2000 pa jih je bilo ranjenih.
Napadi v Madridu so bili najhujša teroristična akcija v Evropi po decembru leta 1988, ko so teroristi nad Lockerbiem na Škotskem sestrelili reaktivno potniško letalo družbe Pan Am. A v nasprotju z ameriškimi volitvami leta 2004 in kljub močnemu gospodarstvu so volivci svoje kroglice uporabili proti takratni vladi Ljudske stranke (Partido Popular, PP). Ingrid van Biezen navaja, da se je to zgodilo zato, ker se je zdelo, da stranka PP podcenjuje vlogo, ki jo je v napadih odigral islamski terorizem, namesto tega je vso krivdo pripisala baskovski separatistični organizaciji ETA.
Ingrid van Biezen poudarja, da je vlada počakala vse do večera pred volitvami, preden je objavila, da so bili osumljenci, ki so jih aretirali zaradi sodelovanja v napadu, Maročani oziroma Indijci. Voditelji PP so najverjetneje upali, da bo novica prišla prepozno in ne bo objavljena na dan volitev.
A novica je prišla na prve strani in opozicijska Socialistična stranka je doživela velik volilni uspeh. Volivci so ji podelili skoraj enajst milijonov glasov – okoli tri milijone več, kot jih je dobila na volitvah pred štirimi leti. Poleg tega je dobila 164 sedežev v parlamentu, kar je 39 več kot na prejšnjih volitvah. Po drugi strani je PP, ki je imela pred tem »na volitvah solidno vodstvo« in absolutno parlamentarno večino, ostala popolnoma brez moči.
Bolj izpostavljeni
Vpliv, ki ga ima na volivce že grožnja, da se teroristični napad lahko zgodi, hkrati pojasnjuje tudi to, zakaj se določeni spori in spopadi nenehno nadaljujejo. Volivci, ki se počutijo ogrožene, so gotovo bolj naklonjeni temu, da izvolijo kandidate, ki ne nameravajo popuščati morebitnemu sovražniku. Ko pridejo na oblast ti kandidati, se v trenutku zoži prostor za pogajanja, s tem pa je hkrati tudi vse manj možnosti, da bi s pogajanji sklenili sporazum med sprtimi stranmi. Brezkompromisne skupine lahko nasilje izvajajo prav zato, da bi izzvale čustvene odzive, podžigale spore in onemogočile bolj razumevajoče ali manj spretne politike.
Ne glede na to, kakšen bo rezultat splošnih volitev v Veliki Britaniji, bodo nasilni skrajneži tudi v prihodnje vplivali na volivce in poskušali spodkopati demokracijo, če se naši politiki ne bodo bolje izurili v tem, kako upravljati psihologijo množic.
Adrian Furnham, profesor psihologije na University College v Londonu
Project Syndicate, 2017
