Strah, sram in boj za golo preživetje

Spolno nasilje na vojnih območjih bo po predlogu izjave za odpravo tovrstnega nasilja huda kršitev ženevske konvencije.

Objavljeno
20. september 2013 00.13
William Hague, britanski zunanji minister
William Hague, britanski zunanji minister

Iz Sirije vsak dan prihajajo poročila o grozljivih zločinih. Združeni narodi so pred kratkim potrdili pojav množičnih posilstev, s katerimi med hišnimi preiskavami in zaslišanji, na kontrolnih točkah, v priporih in ječah po vsej državi ustrahujejo in kaznujejo ženske, moške in otroke.

Preiskovalna komisija ZN v svojem nedavnem, srhljivem poročilu opisuje mater, ki mora svojim posiljevalcem tudi kuhati in pospravljati, sicer ji grozijo, da bodo pobili njene otroke. Pripoveduje zgodbo študentke, ki je bila posiljena, ker so njenega brata iskale vladne sile. Ta pričevanja so le vrh ledene gore. Številni preživeli si zaradi strahu, sramu ali boja za golo preživetje o tem ne upajo govoriti.

Spolno nasilje je bilo kot vojno orožje uporabljeno v tako rekoč vsaki vojni v nedavni zgodovini, od Bosne do Ruande. To je posilstvo, ki se uporablja kot namerna vojaška taktika za doseganje političnih ciljev: ponižati politične nasprotnike, izgnati ali pokoriti ljudi iz druge etnične skupine ali si z ustrahovanjem podrediti določeno skupnost. V nekaterih vojnah se uporablja celo za to, da ženske okužijo z virusom HIV ali pa jih tako hudo poškodujejo, da ne morejo več roditi otrok.

Posilstvo se uporablja zato, ker ga je preprosto mogoče prikriti in ker prizadene tiste, ki so najbolj ranljivi. Med obiskom Demokratične republike Kongo smo se srečali z žensko, ki so ji posilili petletno hčerko. Ta deklica je še premajhna, da bi lahko o tem govorila, a njeno trpljenje in trpljenje milijonov drugih žrtev po vsem svetu je poziv k ukrepanju.

Dandanes imamo mednarodne pogodbe za prepoved globalne uporabe kasetnega streliva in min ter omejevanje trgovine z nezakonitim orožjem. Vsi ti sporazumi so bili včasih le ideja na papirju. Nastali so iz moralnega ogorčenja in se razširili v globalno ukrepanje. Čas je, da enako naredimo tudi v boju zoper posilstva in spolno nasilje na vojnih območjih.

Uničena življenja žrtev in njihovih družin

Jedro problema je v zakoreninjeni kulturi nekaznovanja zločinov, saj se po vsem svetu zgodi več deset tisoč posilstev, obsodbo pa jih doživi le peščica. Tisti, ki posiljujejo jetnike in jetnice v sirskih priporih, mislijo, da jo bodo odnesli brez kazni, in zgodovina je pri tem na njihovi strani. Še en zelo pomemben dejavnik je tudi pomanjkanje dolgoročne pomoči žrtvam posilstev, ki se spopadajo z doživljenjskim izobčenjem, boleznimi in travmami, kot da trpljenje zaradi same zlorabe ne bi bilo dovolj.

Odločila sva se, da si bova skupaj prizadevala za reševanje tega vprašanja, saj oba vidiva, kako spolno nasilje uničuje življenja žrtev in njihovih družin. Želiva, da bi se vsi zavedali, kako pomembno je, da končno ukrepamo. Zato pozivava vlade po vsem svetu, naj si skupaj prizadevajo za odpravo posilstev na vojnih območjih.

Pobudo sva sprožila lani in hvaležna sva, da se je odzvalo že toliko držav. Letos aprila je osem zunanjih ministrov najrazvitejših držav sveta, vključno z zunanjima ministroma Velike Britanije in Združenih držav, na srečanju G8 dalo zgodovinsko obljubo za reševanje tega vprašanja. Junija je varnostni svet Združenih narodov soglasno sprejel resolucijo o povečanju zmogljivosti ZN, ki jo je podprlo kar 45 članic Združenih narodov – kar je pravi rekord v nedavni zgodovini.

Prihodnji teden bo v New Yorku generalna skupščina ZN, največje vsakoletno srečanje svetovnih voditeljev. V času skupščine bo 24. septembra predstavljena tudi nova Izjava o zavezi za odpravo spolnega nasilja na vojnih območjih. Pripravila sva jo v sodelovanju s posebnim predstavnikom generalnega sekretarja OZN za spolno nasilje in dvanajstimi državami z Bližnjega vzhoda, iz Evrope, Afrike in Azije, katerih voditelji so se pogumno odločili, da se bodo skupaj z nama zavzeli za naš skupni cilj. Izjava bo za vse države na svetu pomenila priložnost, da predstavijo svoje stališče v zvezi s tem vprašanjem.

Prizadevanja za odpravo nekaznovanja zločinov

Države, ki nas bodo podprle, se bodo prvič v zgodovini uradno strinjale s tem, da resno spolno nasilje v času vojnih spopadov pomeni hudo kršitev ženevskih konvencij in njihovega prvega protokola. To pomeni, da bo osumljene spolnega nasilja mogoče aretirati ne glede na to, kje na svetu bodo.

V izjavi obljubljamo, da ne bomo dovolili amnestij za spolno nasilje v mirovnih sporazumih, da se tovrstni zločini ne bodo več pometali pod preprogo in da se tudi vojaški voditelji ne bodo mogli izogniti odgovornosti zanje.

V izjavi obljubljamo tudi sprejetje novega mednarodnega protokola do sredine leta 2014: s tem bomo zagotovili, da bodo zbrani dokazi na sodiščih ustrezno upoštevani, da bo več preživelih doživelo pravico ter da bosta varnost in dostojanstvo žrtev ves čas v ospredju preiskav posilstev in drugih spolnih zločinov na vojnih območjih.

Vsebuje določbe o udeležbi žensk, zaščiti beguncev ter usposabljanju nacionalnih oboroženih sil in policije. Njeni podpisniki se bodo zavezali, da bodo zaščito pred spolnim nasiljem pri svojem vojaškem in dobrodelnem delovanju postavili na prvo mesto in pripomogli h krepitvi zmogljivosti držav, v katerih obstaja največje tveganje za tovrstno nasilje.

Menimo, da so to koraki, ki jih lahko podpre prav vsaka država članica mednarodne skupnosti. Zato upamo, da bo večina svetovnih vlad podpisala naš pakt in da si bomo skupaj prizadevali za njegovo uresničitev v praksi. Če bomo uspešni, lahko dosežemo prelomnico v mednarodnem odnosu do posilstev in spolnega nasilja ter končno izkoreninimo nekaznovanje zločinov.

Na svetu so še številne druge krivice, s katerimi se moramo spopasti, vendar posilstev in zlorab več sto tisoč žensk, moških in otrok ne smemo več tolerirati. Želiva si, da bi ljudje po vsem svetu podprli najino stališče.

***

William Hague, minister za zunanje zadeve VB

Angelina Jolie, posebna odposlanka UNHCR