Tehnološke spremembe in brezposelnost

Prilagajanje je boleče, a novih priložnosti ne manjka.

Objavljeno
11. oktober 2012 11.09
Kenneth Rogoff
Kenneth Rogoff
Od začetka industrijske dobe se nenehno pojavlja strah, da bo tehnološki napredek povzročil množično brezposelnost. Neoklasični ekonomisti so napovedovali, da se to ne bo zgodilo, ker bodo ljudje našli drugo delo, čeprav verjetno po dolgem obdobju bolečega prilagajanja. Ta napoved se je na splošno izkazala za pravilno.

Posledica dvesto let osupljivih inovacij od začetka industrijske dobe je čedalje višji življenjski standard navadnih ljudi v številnih predelih sveta, ne da bi se pri tem zelo povečevala brezposelnost. Bilo je sicer veliko problemov, predvsem obdobij velikih neenakosti in čedalje strahotnejših vojn. V celoti gledano pa v številnih delih sveta ljudje živijo dlje, imajo krajši delovnik in na splošno živijo bolj zdravo.

Umetnost prožnega prilagajanja spremembam

Ni pa mogoče zanikati, da je tehnološki napredek zdaj čedalje hitrejši, kar bo morda povzročilo globlje motnje. Velikega ekonomista Wassilyja Leontiefa je leta 1983 v pozneje pogosto citiranem članku skrbelo, da je hitrost sodobnih tehnoloških sprememb tako velika, da bodo številni delavci, ki se ne bodo zmožni prilagoditi, preprosto postali nepotrebni kot konji po prodoru avtomobilov. Je torej na milijone delavcev zrelih za tovarno kleja?

Ker se tudi v Aziji plače zvišujejo, direktorji tovarn že iščejo možnosti, da bi delavce nadomestili z roboti, celo na Kitajskem. Ker je prihod pametnih telefonov olajšal dostop do interneta, bo zaradi spletnih nakupov odveč postalo veliko delovnih mest v trgovini. Približni izračuni so pokazali, da bodo tehnološke spremembe v svetu zlahka povzročile izgubo od pet do deset milijonov delovnih mest na leto. Na srečo so se tržna gospodarstva doslej izkazala za presenetljivo prožna pri blažitvi posledic teh sprememb.

Deep Blue ni uničil šahistov

Nenavaden, a morda poučen primer se nam ponuja iz sveta profesionalnega šaha. V sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja so se mnogi bali, da bodo šahisti postali odveč, če in ko bodo računalniki šah igrali bolje kot ljudje. Končno je leta 1997 Deep Blue, računalnik, ki ga je izdelal IBM, v kratki partiji premagal svetovnega šahovskega prvaka Garija Kasparova. Kmalu so se začeli morebitni sponzorji šahovskih tekmovanj upirati temu, da bi plačevali milijone dolarjev za organizacijo šahovskih tekmovanj med ljudmi. Mar ni zdaj računalnik svetovni prvak, so spraševali.

Danes vrhunski šahisti še vedno dobro zaslužijo, čeprav manj kot v dobrih časih. Drugorazredni igralci pa na turnirjih in tekmovanjih (prilagojeno inflaciji) zaslužijo precej manj, kot so v sedemdesetih letih.

Kljub temu se je zgodilo nekaj čudnega. Danes se veliko več ljudi preživlja s poklicnim igranjem šaha kot kdajkoli prej. Delno zaradi dostopnosti računalniških programov in spletnih partij se je v številnih državah zelo povečalo zanimanje za šah med mladimi ljudmi.

Številni starši imajo šah za privlačno alternativo neumnim videoigram. Nekaj držav, na primer Armenija in Moldavija, je celo uzakonilo poučevanje šaha v šoli. Zato danes na tisoče šahistov s poučevanjem šaha presenetljivo dobro zasluži, v časih računalnika Deep Blue pa se je z igranjem lahko preživljalo le nekaj sto šahistov.

V številnih ameriških mestih dobri učitelji šaha na primer zaslužijo od sto do 150 dolarjev na uro. Nekoč brezposelni šahovski navdušenci lahko pridejo do šestmestnega zaslužka, če so pripravljeni prevzeti dovolj dela. To je eden od primerov, ko je tehnologija verjetno pripomogla k izenačevanju dohodkov. Drugorazredni šahisti, ki so dobri učitelji, pogosto zaslužijo toliko kot vrhunski igralci na turnirjih, morda celo več.

Seveda so dejavniki, ki določajo dohodek šahistov, zapleteni, in zavedam se, da sem razmere preveč poenostavil. Bistvo tega pa je, da trg delovna mesta in priložnosti lahko preobrazi tako, da tega nihče ne more napovedati.

Povečana brezposlenost bo začasna

Tehnološke spremembe pa niso samo rožnate in prehodi so lahko zelo boleči. Brezposelni delavec v avtomobilski tovarni v Detroitu se zlahka lahko prekvalificira v zdravstvenega tehnika. A potem ko je več let ponosno opravljal svoje delo, morda ne bo pripravljen narediti tega koraka.

Poznam šahovskega velemojstra, ki je bil pred dvajsetimi leti zelo ponosen na svoj finančni uspeh na šahovskih turnirjih. Prisegal je, da nikoli ne bo otrokom vtepal v glavo, kako »skače konjiček«. Danes dela prav to in s poučevanjem zasluži veliko več, kot je kdajkoli zaslužil na turnirjih. Še vedno bolje, kot da bi končal pri konjedercu.

Seveda bodo tokrat tehnološke spremembe morda drugačne in morali bi biti previdni pri napovedovanju dogajanja v prihodnjih dveh stoletjih na podlagi izkušenj zadnjih dveh stoletij. Med drugim bo človeštvo zaradi hitrejšega tehnološkega napredka naletelo na bolj zapletene gospodarske in moralne probleme. Kljub pospešenim tehnološkim spremembam pa nič ne kaže na to, da se bo v prihodnjih desetletjih brezposelnost precej povečala.

Seveda je verjetno, da se bo brezposelnost kot posledica hitrejših tehnoloških sprememb verjetno res nekoliko povečevala, predvsem v Evropi, kjer veliko togih predpisov ovira gladko prilagajanje. Za zdaj pa visoko stopnjo brezposelnosti zadnjih nekaj let lahko pripišemo večinoma finančni krizi in sčasoma se bo znižala na prvotno stopnjo.