Ukrajinska pot do reforme

Podpora evropskih partnerjev prizadevanjem za gospodarske in politične reforme Ukrajine.

Objavljeno
19. julij 2015 18.59
David Lidington, britanski minister za evropske zadeve
David Lidington, britanski minister za evropske zadeve
Začnimo z malo znanim dejstvom. Leta 1990, ko je razpadala Sovjetska zveza, je bil poljski BDP le 20 odstotkov višji od ukrajinskega. Državi sta si po velikosti in številu prebivalcev precej podobni.

Četrt stoletja pozneje je razlika med njima veliko večja. Poljsko gospodarstvo je v tem času večinoma enakomerno raslo za okoli pet odstotkov na leto, ukrajinsko pa je stagniralo. Zakaj?

Očitna razlika med državama je, da se je Poljska pridružila Evropski uniji, vendar to samo po sebi njunih različnih poti ne pojasnjuje dovolj. Obstajata še dodatna, bistvena dejavnika, ki prinašata pomembne nauke za današnjo Evropsko unijo.

Slediti svoji poti

Prvi je sposobnost države, da sledi svoji lastni, suvereni poti brez neupravičenega vmešavanja močnejših sosed. Poljska je tako priložnost dobila v 90. letih, Ukrajina pa te možnosti nima.

Spopadi v vzhodni Ukrajini zdaj divjajo že poldrugo leto. Njihovo nadaljevanje omogočajo rusko orožje in vojaki. Poleg tega je Rusija nezakonito priključila Krim, ki je del ukrajinskega ozemlja, in še naprej destabilizira preostanek države. Povzročila je humanitarno krizo z več kot 1,5 milijona notranje razseljenih ljudi, Kremelj pa poskuša z vsakodnevno razdiralno propagando spodkopati legitimno, demokratično izvoljeno vlado v Kijevu.

Pomembno za EU je, da moramo ostati neomajni in si še naprej prizadevati, da bi Kremelj odvrnili od njegovih namer. Prav je, da so zunanji ministri EU prejšnji mesec soglasno obnovili sankcije proti Rusiji. Prav je tudi, da sankcije ohranimo, dokler se ne začnejo izvajati sporazumi iz Minska, in to v celoti.

Z uporabo diplomatskih sredstev tako v okviru EU kot na dvostranski ravni si moramo še naprej prizadevati nosilce odločanja v Rusiji prepričati, da destabilizacija Ukrajine ne koristi nikomur, še najmanj pa njim.

Toda poglavitna razlika med Poljsko in Ukrajino se skriva v demokratičnih in tržnih reformah, ki jih je uvedla Poljska. Danes ima cvetočo civilno družbo in medije, tržno gospodarstvo in konkurenčna podjetja.

Teh ciljev ni lahko doseči, vendar so se jim v zadnjih petindvajsetih letih posvečale vse poljske vlade ter vodilne osebnosti v poslovnem svetu in civilni družbi. Tako na Poljskem kot tudi v Veliki Britaniji so prednosti globalno konkurenčne države z odprtim trgovinskim okoljem zelo dobro vidne. Na Poljskem je bilo ustanovljenih več deset tisoč novih podjetij, v razcvetu pa so tudi tuje naložbe; na tisoče tujih podjetij v državi odpira nova delovna mesta in zvišuje stopnjo izvoza. Poleg tega so birokracija in predpisi omejeni. Velika Britanija in Poljska se še naprej posvečata tej nalogi tako znotraj EU kot zunaj nje.

Na to pot se zdaj po zaslugi več deset tisoč Ukrajincev, ki so se lani podali na ulice Kijeva in zahtevali boljšo prihodnost, odpravlja tudi Ukrajina.

Njena prizadevanja so že obrodila prve sadove. Ukrajinski parlament je začel uvajati reforme na področjih, kot so policija, davki, kmetijstvo in zdravstvo. Spopadajo se tudi z zahtevnejšimi vprašanji, kot sta pravosodna reforma in boj proti korupciji. Zelo praktičen primer razvoja je nov spletni portal, ki ga je prejšnji mesec vzpostavila ukrajinska vlada in državljanom omogoča neposreden dostop do storitev, namenjen pa je izkoreninjenju korupcije in nepotrebne birokracije.

Tak napredek je treba podpreti. Nekateri so ga že; pred kratkim je pomemben član Mednarodnega denarnega sklada – organizacije, kjer niso naklonjeni pretiravanju – izjavil, da je nova ukrajinska vlada »najbolj osredotočena na reforme od vseh vlad«, s katerimi se je srečal v več kot 20 letih sodelovanja z Ukrajino.

Za preobrazbo je potreben čas

Dela pa še ni konec: treba je omejiti birokracijo, vzpostaviti spodbudno okolje za podjetja in zmanjšati vpliv oligarhov. V Evropski uniji moramo narediti vse, da bi ta prizadevanja podprli. Za to je potrebna praktična pomoč.

Dobra primera sta novi sklad Velike Britanije za dobro upravljanje in podporna skupina EU za Ukrajino. Tudi Poljska Ukrajini pri njenih prizadevanjih za preobrazbo pomaga že od leta 2005: do leta 2014 je porabila skoraj 90 milijonov evrov uradne razvojne pomoči. Od leta 2014 je podporo Ukrajini še stopnjevala s poudarkom na decentralizaciji in dobrem upravljanju, ki sta glavni gonili sprememb v obdobju prenove.

Poleg tega je oblikovala skupino svojih najuglednejših strokovnjakov, da bi pomagali pri pripravi in izvajanju zakonodaje ter usposabljanju uradnikov. Letos je Poljska svojo pomoč ponovno stopnjevala, da bi podprla uvedbo protikorupcijskih ukrepov in reformo ukrajinskih javnih financ.

Toda Ukrajina bo za demokratično preobrazbo potrebovala čas. Vsi vemo iz lastnih izkušenj, da je pot do reforme dolga. Ukrajinci in njihovi izvoljeni predstavniki bodo zanjo potrebovali potrpežljivost in odločnost.

Enako pomembni bosta tudi potrpežljivost in odločnost Evropske unije. Svojih pravic, zaščitenih z institucijami in zakoni, ki jih imamo pogosto za samoumevne, nismo pridobili čez noč – za njihov razvoj in vključitev v našo družbo je bil potreben čas.

Zato partnerje v Evropi pozivamo, naj ponovno potrdijo, da bodo podprli ukrajinska prizadevanja za gospodarske in politične reforme. Kljub izzivom, ki jih predstavljajo spopadi na vzhodu, je bilo lani doseženih več hvalevrednih sprememb. Vlada in prebivalci Ukrajine si bodo v prihajajočih mesecih in letih prizadevali za obsežen program reform. Pri tem jih moramo podpirati.

––––––

Prispevek je mnenje avtorjev in ne izraža nujno stališča uredništva.