Tiskane izdaje
Prejšnji minister za finance dr. Janez Šušteršič je v pogovoru za Delo (Mešetarjenje s položaji, 22. maja), v katerem govori o upravljanju državnega premoženja, izjavil, da na tem področju »ni bilo veliko narejenega, ampak odgovornosti za to ne vidim pri sebi«. Če prav razumem, so se z ubogim dr. Šušteršičem, ki je bil verjetno nepomemben državni uradnik, očitno kruto poigrali koalicijski partnerji in celo kolegi v stranki, katere podpredsednik je bil. Tako hudo so se poigrali, da za časa mandata ni mogel protestirati, ampak si je šele zdaj, nekaj mesecev po koncu funkcije, toliko opomogel, da je lahko izjavil, kako grdo so v njihovi koaliciji mešetarili s položaji v državnih podjetjih.
In iz lastne izkušnje vam povem, da bivši minister pri tem govori resnico. Najprej smo na Agenciji za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) mislili, da je praksa, po kateri smo od vlade dobivali imena nadzornikov en dan, nekaj ur, uro pred skupščino posameznega podjetja ali kot v primeru NLB celo eno uro po začetku skupščine, samo zvita taktika, s katero naj bi AUKN spravljali v časovno stisko.
Pokazalo se je, da je bila resnica drugačna. Čeprav so dobili odprte položaje v nadzornih svetih dva meseca pred vsako skupščino, so se ves ta čas neusmiljeno tepli na kadrovskih koordinacijah koalicije in na koncu, v časovni stiski, v zadnjem trenutku, končno določali kandidate.
Ali pa je kot deus ex machina tik pred skupščinskim rokom zagato prekinil predsednik vlade. Eden visokih predstavnikov tedanje koalicije mi je v zvezi s tem dejal, da je koalicija v tem kadrovskem pretepanju »dobesedno izgorela«.
Čiste roke, slab spomin
Minister Šušteršič menda pri tem ni bil čisto nič kriv. Kateri minister v vladi pa se ukvarja s področjem korporativnega upravljanja? Minister za Slovence po svetu ali finančni minister? Finančni minister Šušteršič je bil lepo tiho. In prav nič mu ni bilo mar, da so na debelo kršili tako lastno zakonodajo kot mednarodne zaveze iz pogodbe o pristopu k OECD.
Da o teh zavezah niso imeli pojma ali pa so jih namerno kršili, kažejo njegove izjave v omenjenem intervjuju, ko govori, da bi morala ministrstva prevzeti odgovornost za upravljanje podjetij. Ali res ne ve, da je to izrecno v nasprotju s smernicami OECD o upravljanju podjetij v državni lasti in da se ravno to poskuša preprečiti? Da je to zaveza Slovenije iz mednarodne pogodbe?
Odziv OECD je bil ustrezen: naj ga spomnim na sestanek konec maja 2012 (OECD: Kirkpatrick, Berg), ko je pod ploho kritik jadrno pobegnil s sestanka in pustil sodelavce, da so jih kritizirali namesto njega.
Skratka, pri strankarskem mešetarjenju Šušteršič ni imel nič. Vse to so delali drugi. Se pa še prav dobro spomnim (pa tudi kopijo imam skrbno spravljeno) elektronske pošte, ki jo je ministrov najožji sodelavec poslal predsednici AUKN Dagmar Komar. V tem dopisu je bil seznam oseb, ki naj bi jih AUKN po predlogu ministrstva za finance (MF) imenoval v nadzorne svete finančnih institucij.
Je torej, g. Šušteršič, vaš najožji sodelavec deloval sam ali po vaših navodilih? Ali pa ste mogoče za to zgolj objektivno odgovorni? Dobro veste, da ste v MF s tem kršili zakon, saj ne po slovenskem pravnem redu ne po smernicah OECD za to niste imeli nikakršne pristojnosti.
So se pa osebe s tega seznama pozneje čudežno pojavile v nadzornih svetih državnih bank, potem ko ste AUKN z ustreznim odlokom odvzeli pristojnosti za imenovanje članov nadzornih svetov v NLB in NKBM. Ste to uskladili v koaliciji? In zato vaša stranka DL, v kateri ste bili podpredsednik, »ni dobila vpliva v energetiki in telekomunikacijah«?
Po Šušteršičevem mnenju je bila težava tudi to, da posamezni člani uprave (AUKN) »niso želeli korektno sodelovati« z njim. Toda kako naj »korektno sodelujem« z ministrom, če me pa ta sili h kršitvi zakona, mednarodne pogodbe in k temu, da v nadzorne svete sistemskih državnih bank imenujem(o) tajnice, ljudi s kazenskimi ovadbami in osebe, ki ne izpolnjujejo ne naših slovenskih (uredba BS) ne mednarodnih meril (EBA Guidelines) za nadzornike bank?
Ste se, g. Šušteršič, kot finančni minister javno uprli takšnemu ravnanju? Prav zanima me, kdo v koaliciji bi si upal javno vam nasprotovati, če bi se tudi v dejanjih, ne samo v besedah, zavzeli za transparentno, neodvisno in strokovno kadrovanje nadzornikov.
No, uprla sva se vam predvsem midva s kolegom Danilom Grašičem v AUKN, zato ste naju, spet v nasprotju z zakonom (kar je pred kratkim ugotovilo tudi upravno sodišče), predlagali za odstavitev. Zato ker sva bila prehuda motnja, ker nisva hotela, tako kot najini nasledniki, da bi bila samo »poštarja« med vlado in podjetji, ampak sva poslanstvo po zakonu in normalni poslovni vesti vzela zares. Zato sva bila »huda motnja v sistemu«, »nekooperativna« in tako naprej.
Holding: izsiljevanje
Eden od argumentov je bil tudi, da bi se holding lahko zadolževal. Kako pa, če je bil neto dolg/EBITDA na ravni 6,4? Koliko prostora za zadolževanje pa imamo pri tem kazalniku? No, na koncu se je pokazalo, da je bil holding samo način, da se na hitro izsili prodaja državnega premoženja ne glede na izkupiček, s tem da se ga obremeni s slabimi bančnimi naložbami in da se mu da na razpolago od tri do pet let za poplačilo obveznic. Predvsem za to je šlo.
So pa ti razlogi za privatizacijo najboljši kazalnik družbenega dna, na katerem je Slovenija. Privatizirajmo za kakršnokoli ceno samo zato, da ne bodo »oni drugi« pokradli premoženja.
To je tako, kot če bi gospodar družinskega posestva, ki je nastajalo desetletja in stoletja, to prodal le zato, ker mu oskrbnik krade. Po možnosti bi ga ta celo kupil z denarjem, ki ga je nakradel. Edina prava rešitev v tem primeru je, da oskrbnika odpustimo in da gospodar poišče novega, poštenega upravitelja, ne pa da razprodajamo svojo dediščino.
Tako bi ravnal odgovoren gospodar, ki suvereno upravlja svoje premoženje – in ta se mora zbuditi, preden bo prepozno, dediščina zapravljena, vnuki pa hlapci.
***
Marko Golob, Nekdanji član uprave AUKN
