Tiskane izdaje
Za nami so volitve v Državni zbor Republike Slovenije (DZ) Na njih je deset poraženih strank, ki se vanj niso uvrstile, zbralo 12,71 odstotka glasov, »zmagovalke« pa skoraj 87,30 odstotka glasov. Na volitvah, ki se jih je udeležilo 51,73 odstotka volivcev, sta resnično zmago slavili dve novi stranki: Stranka Mira Cerarja in Združena levica. Gre za nesporen dokaz o nasprotovanju volivcev politiki dosedanjih parlamentarnih strank in željo po spremembah v vedenju vladajočih političnih elit. So v političnih strankah sposobni samokritično sprejeti sporočilo volitev, sicer izraženo že na vstajniških protestih, to je zahtevo po večji demokratizaciji političnega sistema. Tega na ravni najbolj neposrednega stika med volivci in politično elito ponazarja prav sistem volitev v DZ, katerega sedanja različica pa je do volivcev v Sloveniji zavajajoča in s tem nekorektna. S tem seveda ne pritrjujem oznaki neke »zmagovalne« stranke o nelegitimnosti volitev, pozivam pa nove poslance, naj sedanji slab in volivcem premalo naklonjen volilni sistem (VS) čim prej spremenijo.
Predlog za nov volilni sistem
Letos so anketiranci z odstotki nad 30 večkrat poudarili stališče, da na volitvah v DZ nočejo voliti nobene (takratne?) stranke. Hočejo torej imeti možnost voliti posameznike, ki ne pripadajo nobeni stranki. Tega jim poslanci vseh ali vsaj velike večine strank dosedanjega DZ s sprenevedanjem ob predlogu novega VS, pripravljenega v Zvezi društev upokojencev Slovenije (Zdus) in podprtega z več kot 5700 podpisi, niso hoteli omogočiti.
V razlogih za to najdemo med njimi ob znanem stališču vase zaverovanih pomembnežev »Tega nismo predlagali mi!« vsaj še naslednje: a) predlog Zdusa odpravlja monopol strank, saj omogoča kandidiranje in izvolitev tudi neodvisnim kandidatom in manjšim listam, b) povezuje kandidaturo s stalnim bivališčem kandidata v volilnem okraju (VO) ali vsaj v volilni enoti (VE), c) uvaja demokratizacijo znotraj list, predvsem strank, saj bi se po tem predlogu na volitvah favorizirani kandidat določene stranke v VO soočil ne le s kandidati drugih strank in neodvisnimi kandidati, ampak tudi z drugim obstranskim kandidatom svoje stranke, stanujočim v konkretnem VO, č) omogoča večjo enakopravnost nosilcev zakonodajne funkcije z nosilci izvršilne oblasti, d) vsakemu od 44 VO zagotavlja poslanca tudi po morebitnem »odhodu« prvotno izvoljenega poslanca na drugo funkcijo, e) izvoljivost kandidata bi bila pogojena z doseženim mestom kandidata v VO, in ne več prepuščena odstotkom, ki v DZ lahko »spravijo« tudi nekoga, ki je zaradi »volilne aritmetike« na volitvah v VO dosegel šele peto ali šesto mesto, izpade pa lahko kandidat iste liste, ki je dosegel v VO drugo ali tretje mesto, f) volivci imajo vsaj dva (medsebojno nepovezana) glasova, od katerega enega lahko namenijo konkretnemu kandidatu, drugega pa katerikoli listi kandidatov, kar je pravzaprav temelj tako imenovanega poosebljenega sorazmernega ali kombiniranega (dvokrožnega) VS, ki ga predlaga Zdus, g) v zelo verjetnem drugem krogu, ko gre za večinsko izvolitev 44 kandidatov, se volivec ne odloča le za zanj bolj primernega kandidata (med kandidatoma, ki sta v prvem krogu dobila največ glasov), ampak lahko zelo jasno pokaže tudi svoj odklonilni odnos do tistega od teh dveh kandidatov, katerega stališča ima za skrajna, njegovo osebnost pa za neprimerno, in h) z združevanjem dosedanjih 88 VO v primerljivejših (po številu volilnih upravičencev) 44 VO ukinja mit o tako imenovanih zanesljivo izvoljivih (za kandidate določene liste) VO in pripomore k izenačevanju teže glasu posameznega volivca v Sloveniji.
Teža volilnih glasov
Po objavljenem poročilu Državne volilne komisije z dne 24. 7. 2014 o poteku in izidih letošnjih volitev v DZ lahko v preglednici vidimo slabost dosedanjega VS glede enakopravnosti vpliva volilnih upravičencev in s tem tudi volivcev po VO znotraj 8 VE (glej TABELO!!!).
Vidimo, da je razmerje med številom volilnih upravičencev v VO z največ upravičenci (Grosuplje) in VO z najmanj volilnimi upravičenci (Hrastnik) kar 3733.
Poglejmo si zdaj še tri primere najmanjšega števila glasov, ki je zadostovalo za izvolitev v DZ, in nato še tri primere največjega števila glasov, ki ni prineslo izvolitve v DZ. Hiter in zato morda površen pregled pokaže, da so bila tri najmanjša števila glasov (ne govorim o odstotkih), ki so zagotovila izvolitev v DZ: 523, 635 in 652. Med tistimi, ki jim ni uspelo priti v DZ kljub velikemu številu prejetih glasov, najdemo »imetnike« s števili glasov 5425, 4596 in 4557.
Tudi na letošnjih volitvah v DZ se je ponovila stara zgodba o VO, iz katerih ne bo poslanka ali poslanca v DZ. Takih je kar 21 izmed 88 ali skoraj četrtina okrajev. Seznam obsega volilne okraje Radovljica I, Kranj II, Idrija, Sežana, Ilirska Bistrica, Ljubljana Vič-Rudnik II, Ljubljana Šiška IV, Domžale I, Litija, Ljubljana Moste-Polje I, Ljubljana Moste-Polje III, Velenje II, Žalec II, Slovenj Gradec, Črnomelj-Metlika, Krško, Slovenska Bistrica, Maribor III, Ormož, Murska Sobota I in Gornja Radgona. V njih je bilo na dan volitev skupaj 415.952 volilnih upravičencev (in ne volivcev!) ali 24,28 odstotka vseh volilnih upravičencev. Omeniti pa je treba »dosežek« volivcev v VO Ljubljana Bežigrad II, ki jim je kot edinim uspelo v DZ izvoliti tri poslance.
S povezavo vsebine preglednice in prejšnjih treh odstavkov lahko tudi ugotovimo, da je, izraženo z razmerjem med izvoljenim poslancem in številom volilnih upravičencev, največ tehtal glas volilnega upravičenca v VO Hrastnik, kjer je na izvoljenega poslanca prišlo 4152 volilnih upravičencev, najmanj pa glas volilnega upravičenca v VO Grosuplje, kjer je na izvoljenega poslanca prišlo 30.991 volilnih upravičencev.
Nepripravljenost
Poslanci naj se zato ne skrivajo za določili, kot je tisto o »poslancih kot zastopnikih vseh volivcev«, ali razpravljajo o tem, kateri VS je bolj naklonjen ženskim kandidatkam in kateri moškim kandidatom, ter preračunavajo, kakšen izid se na volitvah obeta njegovi ali njeni stranki. Z VS je treba, tako kot piše v ustavi, zagotoviti spoštovanje volje volivcev. Le v takem primeru lahko pričakujemo, da bomo pravzaprav nevarno ali celo sramotno majhno udeležbo na sedanjih volitvah z več kot 50 odstotki približali vsaj dvetretjinski udeležbi.
Novi mandatar poudarja pomen ustreznih vrednot, ki jih pogrešamo predvsem pri vplivnih ljudeh na številnih ključnih položajih v naši družbi. Če naj se tudi ljudem naklonjena urejena demokracija uveljavi kot ena teh vrednot, imajo poslanci vseh strank zdaj ob novem hramu demokracije možnost, da s takojšnjo spremembo sedanjega VS, ki ima dokazano številne pomanjkljivosti, sami na svojem primeru pokažejo in utrdijo pravo smer k uveljavljanju te vrednote.
***
Miran Mihelčič, ekonomist
