Tiskane izdaje
Multilateralni trgovinski sistem je kot učinkovito institucionalno jamstvo v procesu globalizacije s svojo intenzivno integracijo v svetovno ekonomijo služil vsem državam. Na podlagi tega je dvostransko gospodarsko in trgovinsko sodelovanje med Kitajsko in Slovenijo zelo napredovalo, kar je koristilo narodoma obeh držav. Dvostranska trgovina še naprej raste. Na podlagi kitajske statistike za leto 2017 je obseg dvostranske trgovine med Kitajsko in Slovenijo leta 2017 dosegel 3,386 milijarde dolarjev, kar je v primerjavi z letom prej 24-odstotno povečanje. Kitajska je največja slovenska trgovinska partnerica zunaj Evrope, Slovenija pa je največja kitajska trgovinska partnerica na območju nekdanje Jugoslavije. Investicijski projekti v obe smeri se nenadoma izvajajo. Nedavni prevzem skupine Gorenje od podjetja Hisense in Pipistrelova postavitev tovarne na Kitajskem dokazujeta, da je medsebojno sodelovanje spodbudno in obetajoče ter da je globalizacija nepovratna.
Letos smo bili priče razglasu ameriške vlade o uvedbi carin na podlagi sekcij 232 in 301 v trgovinski preiskavi, ki temelji na zakonodaji ZDA. Amerika se je odločila, da uvede dodatne carine na različno uvoženo blago. Prvega junija je sprejela 25-odstotno carino na jeklo in desetodstotne carine na aluminij iz EU, Kanade in Mehike. Šestega julija je uvedla dodatne, 25-odstotne carine na kitajsko blago v vrednosti 34 milijard dolarjev. Poleg tega grozi z uvedbo dodatnih carin na kitajsko blago v vrednosti 500 milijard dolarjev.
»Škoduj drugim, ne da bi koristil sebi«
ZDA so močno prekršile pravila WTO. S tem so resno oškodovale sistem proste svetovne trgovine. V obrambo temeljnih interesov države in naroda smo bili prisiljeni udariti nazaj ter uvesti – v enaki meri in enakem obsegu – povračilne carine na ameriško blago. EU je po uvedbi carin na jeklo in aluminij, ki ga izvozi v ZDA, prav tako uvedla 25-odstotne carine na blago iz ZDA v vrednosti 2,8 milijarde evrov (3,2 milijarde dolarjev).
Zgodovina nas uči, da v trgovinski vojni ni zmagovalcev. Trgovinski protekcionizem je tako, kot bi se zaprl v temno sobo. Ščiti te pred vetrom in dežjem, a tudi pred soncem in zrakom. Leta 1930 je ameriška vlada zaradi »zaščite domače industrije« uvedla carine, a je to samo še poglobilo gospodarsko krizo. Aprila letos so sankcije ZDA na ruski aluminij pretresle svetovne trge aluminija ter zvišale njegovo ceno v avtomobilski panogi. Ker je ta panoga v Sloveniji zelo pomembna, so imele sankcije negativni vpliv na slovenska podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo avtomobilov. Dejstvo je, da gospodarska in trgovinska trenja med dvema državama ne vplivajo zgolj nanju, ampak negativno na celotno svetovno proizvodno verigo. ZDA so sprožile do zdaj največjo trgovinsko vojno v zgodovini ekonomije, ki bo neizogibno prizadela svetovno proizvodnjo verigo in vrednostno verigo, povzročila nemir na trgih, zadela nedolžne opazovalce in upočasnila proces okrevanja svetovnega gospodarstva. Za Slovenijo, ki je izvozno naravnana država, je sistem proste trgovine pomembno zunanje okolje za razvoj gospodarstva. Če se bo obseg trgovinske vojne še naprej širil in bo njegova posledica kaotična mednarodna trgovinska ureditev, bo to negativno vplivalo na določene slovenske gospodarske panoge kot tudi na celotno slovensko gospodarstvo.
V gospodarsko globalizacijo trenutno piha čelni veter, WTO in multilateralni trgovinski sistem se spopadata z izzivi, svetovno gospodarstvo pa z nestabilnostjo in negotovostjo. Kitajska bo v tem kontekstu delovala kot odgovorna država znotraj okvira sodelovanja z WTO, ščitila bo multilateralni trgovinski sistem in prosto trgovino ter enoglasno nasprotovala unilateralizmu in protekcionizmu. Pred kratkim je objavila belo knjigo z naslovom Kitajska in Svetovna trgovinska organizacija. V njej je vsem članicam dokazala, da je vse od sprejetja v WTO dosledno izpolnjevala svoje obveze do te organizacije, znatno odprla svoj trg svetu ter postala neomajna zagovornica proste mednarodne trgovine. Bela knjiga tudi navaja, da Kitajska trdno podpira odprt, transparenten, vključujoč in nediskriminatoren multilateralen trgovinski sistem. Kitajska sodeluje pri vseh vidikih dela WTO, pogosto pa tudi govori ter vlaga predloge za izboljšavo upravljanja svetovnega gospodarstva. Kitajska je tudi izrecno povedala, da se njena vrata ne bodo zaprla, ampak se bodo še bolj na široko odprla. Še naprej bo upoštevala temeljne nacionalne politike reform in odpiranja v svet, prav tako bo še bolj proaktivno sprejemala ekonomsko globalizacijo.
Na začetku letošnjega julija sta se med srečanjem voditeljev Kitajska-CCE na dvostranskem sestanku srečala premiera Li Keqiang in Miro Cerar. Potrdila sta dejavni napredek dvostranskega gospodarskega in trgovinskega sodelovanja ter dosegla soglasje o pomembnosti nadaljnjega in poglobljenega sodelovanja na različnih področjih v okviru pobude 16 + 1. Upamo, da bomo v prihodnje skupaj s Slovenijo ohranjali multilateralno trgovinsko ureditev ter s platformo WTO enoglasno nasprotovali unilateralizmu in protekcionizmu, prav tako pa podpirali odprto, inkluzivno, uravnovešeno ekonomsko globalizacijo v vsestransko korist ter z roko v roki gradili odprto svetovno gospodarstvo.
***
Yuan Kehua je gospodarski in trgovinski konzul kitajskega veleposlaništva v Ljubljani
Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.
