Ko sem pred kratkim oddal doktorsko disertacijo, nisem čutil velikega olajšanja. Danes, v času inflacije doktoratov, ta pač ne pomeni več prav veliko, predvsem pa se po uspešnem zagovoru doktorskega dela boj za preživetje šele začenja. Podobni eksistenčni strahovi so seveda mnogim, predvsem tistim zaposlenim v prekarnih oblikah dela, dobro znani. Take negotovosti so med mladimi v akademski sferi konstanta, imajo pa seveda svoje lastne posebnosti. V Veliki Britaniji se od doktorandov humanistike ne pričakuje le, da svoj študij zaključijo v treh, največ štirih letih, ampak da se po prejetju doktorskega naziva že ponašajo z ...